DELAVNICE

Delavnice na temo predavanja KO TELO REČE NE

NINA VENE

Zdravnica, psihoterapevtka realitetne terapije. Deluje kot zdravnica specialistka interne medicine in kardiovaskularne medicine. Izvaja psihoterapijo za kliente z duševnimi in psihosomatskimi motnjami s svetovanjem, ki je posebej namenjeno zdravljenju stisk kroničnih bolezni in kroničnih bolečin. Ima tudi dolgoletne izkušnje s svetovanjem in ozaveščanjem o zdravem načinu življenja pri preprečevanju kroničnih bolezni sodobne družbe. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo

OLGA LILIJA HRIBERNIK

Pedagoginja in sociologinja, psihoterapevtka RT z evropskim certifikatom za psihoterapijo (ECP) in specialistka za supervizijo. Supervizorka WGI. Zaposlena je bila v Zavodu za prestajanje kazni zapora za mladoletnike v Celju. Večino svetovalno terapevtskih izkušenj ima pri delu s posamezniki in skupinami s težavami družbeno nesprejemljivega vedenja, težavami z zasvojenostjo, prilagoditvenimi težavami zaradi odvzema prostosti, s psihosomatskimi motnjami, s samomorilnimi težnjami in težavami pri vzgoji. Ima izkušnje z vodenjem, usposabljanjem in supervizijo strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Od leta 2017 je aktivna upokojenka.

JANKO BRAS

Defektolog, socialni delavec, psihoterapevt, registriran inštruktor na Inštitutu William Glasser in član učiteljskega zbora EIRT. Licencirani EIRT učitelj-coach, supervizor klinične prakse in izobraževalni psihoterapevt. Že sedemintrideset let je aktiven na področju duševno zdravstvenih storitev. Vodi zasebno svetovalno in psihoterapevtsko prakso, kjer sodeluje z ljudmi, ki se soočajo z različnimi psihičnimi, psihosocialnimi in/ali psihosomatskimi težavami, kot tudi z njihovimi bližnjimi, dela s posamezniki, pari in družinami ter s posamezniki, ki poskušajo izboljšati kakovosti svojega življenja, želijo izboljšati odnos do sebe in do drugih. Poleg psihoterapevtskega angažmaja se aktivno ukvarja z izobraževanjem in usposabljanjem. Kot supervizor z licenco Socialne zbornice Slovenije izvaja supervizijo – individualno, skupinsko ali timsko – v različnih vladnih in nevladnih organizacijah na področju socialnega varstva.

KSENIJA CENTA

psihologinja, psihoterapevtka od leta 2009 in imetnica Evropskega certifikata psihoterapije od leta 2011. 17 let delala v Zavodu za zaposlovanje kot psihologinja na področju duševnega zdravja otrok in mladine, nekaj let tudi z odvisniki od drog. Sodelovala je z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje kot spletna svetovalka mladostnikom in kot psihoterapevtka odraslim. Od leta 2009 ima delno zasebno prakso, ki je od leta 2020 njena redna zaposlitev. Ponuja individualno psihoterapijo, psihoterapijo za pare in družine. Je članica učiteljskega zbora EIRT.

JELENA BIĆANIĆ

dipl.soc.ped, SIWGI, psihoterapevt (EDP), učitelj-trener, supervizor klinične prakse in osebni terapevt. Največje poklicne izkušnje je pridobila v izobraževalnem sistemu, kjer se ukvarja z otroki, mladostniki in odraslimi, ki zanje skrbijo. Zadnjih 20 let razvija svojo prakso kot terapevt v zasebnem Psihološkem centru, kjer dela z različnimi klienti (individualno in/ali partnersko svetovanje ter s starši pri izboljšanju izobraževanja in usmerjanja). Poleg individualnega in partnerskega svetovanja različnim klientom v Psihološkem centru izvaja skupinsko psihoterapijo iz propedevtike, v drugem društvu, ki skrbi za starše otrok z malignimi boleznimi, izvaja podporo staršem in supervizijo zaposlenim.

MARIJANA RAJČEVIĆ KAZALAC

Psihologinja od 2007, stalno zaposlena v Svetovalnici za otroke, mladino, zakon in družino v Poreču, psihoterapevtka realitetne terapije od 2019, supervizorka WGI in EIRT, članica Učiteljskega zbora EIRT.

TANJA GADŽE OKIĆ

BRANKA ANĐUKIĆ

DAVOR APOSTOLOVSKI

ŠTEFANIJA PROSENJAK ŽUMBAR

JOSIPA VUČICA

LEANDRA MILETIĆ

MIRJANA ZEĆIREVIĆ

DANKO BUTORAC

NIKOLINA ESSERT

CVITA VASILIJ STUDAK

SILVIJA JURČEVIĆ

JASNA SLOKOVIĆ

IRENA KRAJCAR KOKALJ

AIDA GANOVIĆ

DUBRAVKA STIJAČIĆ

ŽIVANA STEGIĆ

ASJA PALINIĆ

MARIJA POSAVEC

Ne najdejo kaj bi bilo narobe

Integracija TI/RT v okrevanje po kronični bolečini

Delavnica je praktično nadaljevanje plenarne predstavitve, temelji na razumevanju, vprašanjih in idejah, izpostavljenih v predstavitvi. Upajmo, da bo čas in priložnost za vprašanja, demonstracije in prakse, namenjene okrevanju in morda preprečevanju “motenj celostnega vedenja”.

JOHN BRICKELL

DC je doktor kiropraktike, svetovalec/psihoterapevt RT in trener (specializiran za teorijo izbire, realitetno terapijo in zdravljenje travm); je certificiran zdravnik, ki deluje v sodelovanju z organizacijo SIRPA – posvečen okrevanju/ozdravitvi psihofizioloških stisk in kronične bolečine. Je soavtor dveh knjig in številnih publikacij s področja teorije izbire, realitetne terapije in s področja psihofiziološkega stresa.

John je višji predavatelj William Glasser International in direktor oddelka za razvoj edukacije na William Glasser Institute UK. Poučeval je CT/RT v Severni Ameriki, na Daljnem vzhodu, na Bližnjem vzhodu, v več evropskih državah in po vsem Združenem kraljestvu.

Poleg tega, da se trenutno osredotoča na svetovanje in podporo ljudem s kronično bolečino. John ima bogate izkušnje kot neodvisni svetovalec/psihoterapevt in je bil nekaj let svetovalec za odvisnost od drog in alkohola v mestu Milton Keynes v Združenem kraljestvu.

Terapija parov

Pari velikokrat začnejo zaznavati v partnerski zvezi težave, ob katerih se pojavljajo skrbi, zamere, odpori. Razmišljajo o tem, da se partner oziroma partnerka ne vede v skladu z njihovimi pričakovanji. Slaba volja, boj ali umik postane del vsakdana njihove partnerske zveze. Marsikdo ostaja formalno in fizično v zvezi, psihično in emocionalno pa se začne oddaljevati od druge osebe. Pari, ki imajo v ozadju še vedno prisotno željo, da bi bolje usklajevali razlike in nesoglasja oziroma, da bi popravili ali ohranili partnerski odnos, si kot eno izmed možnih rešitev za izboljšanje odnosa izberejo partnersko psihoterapijo. Odločitev za spremembo je seveda pomembna, a sama odločitev ni dovolj za uspeh. Za uspeh si je ob partnerju potrebno zagotoviti možnosti sožitja, izbirati drugačna razmišljanja in dejavnosti. Velikokrat je potrebno vzpostaviti drugačno resničnost.

Na delavnici bom predstavila svoj celostni pristop k partnerski psihoterapiji s primeri prakse, ki partnerje spodbujajo k prepoznavanju različnih možnosti in k uporabi spoznanj v lastnih življenjih.

TAMARA VELIKONJA POHLEN

psihoterapevtka RT z evropsko diplomo iz psihoterapije. Z realitetno terapijo se ukvarjam od leta 2014.

Bogato znanje in številne delovne izkušnje imam tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Sem doktorica edukacijskih ved in profesorica razrednega pouka z defektološko dokvalifikacijo. Zaposlena sem na Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož, kjer delam z otroki s posebnimi potrebami. Izvajam tudi predavanja za učitelje in starše na temo vzgojne problematike otrok in mladostnikov na nacionalnem in mednarodnem nivoju ter delavnice čustvenega opismenjevanja in socialnih veščin za otroke.

Ura in pol z Bobo Lojk

V tej delavnici si želim deliti z vami karkoli vas iz moje bogate prakse svetovalke in učiteljice zanima predvsem ideje, ki sem jih razvijala v času, ko se nismo srečevali in delali skupaj. Sem sodijo zlasti teoretične vsebine zapisane v učbeniku Teorija in praksa realitetne terapije. Z veseljem bom odgovarjala na vsa vaša vprašanja in izzive, ki mi jih boste postavili. Zato vsebino te delavnice ne morem povzeti. Prepuščam jo vaši radovednosti in iniciativi. Prepričana sem, da vam tega ne manjka in se veselim našega druženja.

BOSILJKA BOBA LOJK

Psihoterapevtka RT z evropsko diplomo iz psihoterapije. Inštruktorica seniorka EIRT in WGI. Strokovna vodja Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Generalna sekretarka Evropske zveze za realitetno terapijo (EART). Že štiri desetletja dela na področju svetovanja ter od leta 1990 poučuje teorijo izbire in njene aplikacije na različnih področjih človeškega delovanja (svetovanje, poučevanje, vodenje). Skupaj z možem Leonom je vzpostavila petletni študij za doseganje naziva psihoterapevt realitetne terapije kot tudi štiriletni študij za doseganje naziva svetovalec realitetne terapije. Avtorica številnih člankov in soavtorica nekaj knjig.

“O čem govorim, ko govorim o klientu“

Pomen supervizije za razvoj psihoterapevtske identitete

Realitetna terapija kot modaliteta omogoča terapevtu, da pomaga klientu, da prepozna, razume in spremeni svoje vedenje skozi idejo o prevzemanju nadzora nad lastnim življenjem. Teorija izbire razume posameznika kot svobodno in odgovorno bitje, ki je notranje motivirano in se vseskozi vede namensko. Namen vedenja je zadovoljiti svoje potrebe v skladu s predstavami za njega dobrega . Skozi interakcijo z drugimi in vstopanjem in usklajevanjem z njihovimi življenjskimi zgodbami, prihajajo do izraza naša prepričanja. Kako nam TI pomaga, da razumemo posameznika v vlogi psihoterapevta in zakaj potrebuje psihoterapevt supervizijo. Ali je supervizija metapsihoterapija psihoterapevta? Na delavnici bomo iskali odgovor na vprašanje zakaj potrebujemo supervizijo za pridobivanje psihoterapevtske identitete?

DUBRAVKA HROVATIČ

je univ.dipl. socialna delavka in RT Psihoterapevtka z evropskim certifikatom za psihoterapijo s 30 letnimi izkušnjami dela na področju socialne varnosti . Je članica učiteljskega zbora EIRT in izvaja programe izobraževanja, supervizije in poučevanja Teorije izbire. Je supervizorka, z licenco Socialne zbornice Slovenije za supervizijo na področju socialnega varstva in insideout coach z licenco Akademije izbire. Nudi individualno, skupinsko in partnersko psihoterapijo.

Se boriti ali sprejeti?

Proces zamenjave prepričanj psihologije zunanje kontrole s prepričanji teorije izbire in njihova integracija vključuje spremembe v različnih vidikih tega procesa.

Na delavnici bomo pozorni na spremembe v totalnem vedenju v funkciji spreminjanja prepričanj, vključno s pojavom tako imenovanega »simptomatskega« vedenja, ki ga povezujemo z najpogostejšim (dolgotrajnim) bojem proti nekomu ali nečemu. Proti nekomu ali nečemu se borimo, ko verjamemo, da je kriv drugi, pri čemer osebno ustvarjalnost manifestiramo skozi celo vrsto raznolikih, pogosto “subtilnih”, vidnih in nevidnih vedenj, povezanih s pomenom “boja”. Pogosto se borimo proti lastnemu vedenju, ki se ga želimo znebiti, zato se borimo tudi proti sebi, osebi, kot se vidimo, ko nismo takšni, kot bi želeli, da bi bili videti. Borimo se, da bi se »znebili« svojih zaznanih strahov, tesnob, simptomov bolezni itd.

Borimo se, ko se počutimo, kot da smo padli v past, ki so nam jo pripravili drugi. Vendar pa je »past« način, kako dojemamo svet okoli sebe, sebe in druge ljudi. Izhod iz pasti vključuje razumevanje, sprejemanje in integracijo prepričanj, da si sami razlagamo vse v sebi in okoli sebe. Vključuje TI prepričanje, da me drugi ne morejo nadzorovati; Ne razočara me vedenje druge osebe, ampak moja lastna pričakovanja in razlaga vedenja drugih. Borba z drugimi postane nepotrebna, ko se zavem, da drugih ne morem spremeniti, tako kot ne oni mene. Vsak ima svoja pričakovanja, dojemanje in odgovornost za svoje vedenje. Proces spreminjanja prepričanj vključuje samoocenjevanje preteklih prepričanj, razumevanje in izkustveno preizkušanje novih prepričanj ter njihovo integracijo v nova, »reprogramirana« vedenja.

S sprejemanjem TI prepričanj si lahko prizadevamo za boljše izpolnjevanje svojih potreb, za doseganje boljšega notranjega ravnovesja z usklajevanjem z drugimi in okoliščinami, lahko postanemo drugačna, ugodnejša okoliščina za druge ljudi. Sprejemanje novih prepričanj pogosto pomeni spremembo, kar samo po sebi ni lahko, saj vključuje sprejemanje lastne odgovornosti za svoje življenje, brez »dežurnih krivcev«, na kar nismo vedno pripravljeni.

Z različnimi vajami in razpravami v majhnih skupinah bomo imeli priložnost deliti svoje razumevanje procesa spreminjanja prepričanj in poiskati odgovore na različna vprašanja, kot so: Kako z vidika TI razumemo mehanizem »boj ali beg«, ki je opisan v psihologiji. na “obrambne mehanizme”, ki se soočajo s stresnimi situacijami? Kako razumemo izjavo, da trajnejša sprememba vedenja ni mogoča, če ne spremenimo svojih prepričanj? Zakaj je ta proces pogosto težaven in dolgotrajen? Kakšen smisel imamo v podpiranju prepričanj zunanjega nadzora, ki se jim včasih težko odrečemo? Kako razumemo možne koristi sprejemanja prepričanj in vedenja zunanjega nadzora, ki ga ustvarimo iz njih? Ali se lahko za vedno »znebimo« frustracij in stresa tako, da spremenimo svoja prepričanja?

MIRJANA ZEĆIREVIĆ

je profesorica psihologije in angleščine, RT psihoterapevtka s certifikatom EAP, članica učiteljskega zbora EIRT in HURT ter senior inštruktorica WGI z dolgoletnimi izkušnjami pri poučevanju študentov TI/RT. Ima izkušnje na različnih področjih uporabne psihologije, predvsem mladoletniškega prestopništva, družinskih in partnerskih razmerij, profesionalne rehabilitacije, razvoja kompetenc in upravljanja s človeškimi viri, z dolgoletnimi izkušnjami na področju psihoterapije in svetovanja osebam, ki se soočajo z različnimi težavami osebnega, partnerskega in poklicnega delovanja. .

LEANDRA MILETIĆ ČINIĆ

Leandra Miletić Činić je doktorica medicine, specialistka šolske medicine, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), supervizorka WGI in članica učiteljskega zbora EIRT. Zaposlena je na Inštitutu za javno zdravje “Dr. Andrija Štampar” v Zagrebu in v svetovalnici za motnje hranjenja in debelost. Kot šolski zdravnik ima dolgoletne izkušnje pri delu z otroki, mladostniki in starši. Ukvarja se z različnimi vrstami duševnih in psihosomatskih motenj v svetovanju in psihoterapiji.

ŽIVANA STEGIĆ

je učiteljica, RT psihoterapevtka s certifikatom EAP, članica Učiteljskega zbora EIRT in HURT, basic inštruktorica WGI z dolgoletnimi izkušnjami pri poučevanju študentov v izobraževanju TI/RT. Ima izkušnje na različnih področjih, predvsem na področju izobraževanja. S psihoterapijo in svetovanjem se ukvarja od leta 2009. Od takrat v sodelovanju z društvi in ustanovami ter zasebno prakso nabira izkušnje na različnih težavnostnih področjih, s katerimi se ljudje srečujejo v življenju, v različnih odnosih in področjih.

Planet B – Svet skozi moja očala

Svetov in realnosti je toliko kot je ljudi. Kako, oz. s čim si ustvarjamo ta lasten, unikaten svet, življenje, realnost? Kaj vse se za tem skriva? O čem govorimo, ko govorimo o naši interpretaciji sveta in kaj o nas govori naša zaznava? Odgovore bomo na različne načine iskali na interaktivni delavnici z naslovom Planet B – Svet skozi naša očala.

TADEJA RAJK

socialna delavka in psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP). Od leta 2005 se ukvarja z realitetno terapijo in ima dolgoletne izkušnje s klienti z različnimi osebnimi težavami, duševnimi stiskami in težavami v odnosih. Opravlja individualno in partnersko psihoterapijo (osebno in po spletu) v Ljubljani.

PETRA CVEK

andragoginja, HSE Coach in psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP). Od leta 2016 nudi osebno svetovanje in izobraževanje s področja osebne rasti, od leta 2019 pa tudi psihoterapijo. Ima izkušnje s klienti, ki se soočajo z različnimi osebnimi težavami, težavami v odnosih in duševnimi stiskami. Opravlja individualno in partnersko psihoterapijo po spletu ali osebno v Celju in Kranju. Pri svojem delu združuje realitetno terapijo z drugimi načini samopomoči – NLP, HSE, Brainspotting.

Psihoterapevtove muke

Namen delavnice je ozaveščanje o izzivih psihoterapevtskega dela pri »zahtevnih« klientih. Kdo so za nas psihoterapevte zahtevne, težke stranke? Kaj in kako delamo s takšnimi strankami? Kje najdemo podporo, ko se soočamo z izzivi? Kako osamljeni smo pri svojem delu? To je nekaj vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti. Delavnica je zasnovana kot nekakšna intervizijska skupina.

NINA HRENIĆ

Profesorica psihologije, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), predsednica Sekcije za psihoterapijo HURT-a, zadnjih 13 let deluje v svoji zasebni psihološki ordinaciji v Koprivnici.

Prtljaga preteklosti – ”bolezen” sedanjosti

Kako veliko vlogo ima naš notranji svet, ko se vsakodnevno usklajujemo s svetom okrog nas! Pa smo in v kolikšni meri smo zavestni svojega lastnega notranjega sveta? Koliko in kdaj spoznavamo svoj notranji svet oziroma kdaj nam to postane zares pomembno? Bolezen je neredko tista okoliščina, skozi katero imamo možnost ozavestiti, da je to naš najboljši poskus usklajevanja lastnega sveta z zunanjim. Čeprav boleč. Prepričanja, razumljena skozi koncept celostnega vedenja, lahko pri tem opazujemo kot prtljago ali pa kot zavestnost posameznika.

Skozi prvoosebno izkušnjo bomo prezračevali prtljago preteklosti, ozaveščali svoj notranji svet in skozi ozaveščanje delovali kot preventiva bolezni ali se celo zdravili spon ujetosti.

BARBARA KRNC

univ. dipl. pedagoginja in sociolognja, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije(ECP), couch. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo, soustanoviteljica zavoda. V okviru psihoterapevtskega izobraževanja deluje kot učitelj-trener, supervizor klinične prakse in terapevt za osebno izkušnjo. Največ terapevtskih in svetovalnih izkušenj ima z družinskimi, partnerskimi, vzgojnimi in duševnimi težavami. Zadnjih 12. let dela v svoji zasebni praksi v Kopru.

Oblikovanje razumevanja klientovih težav

Težave klienta bomo formulirali v dveh različnih skupinah, nato bomo razpravljali o podobnostih razlik v formulaciji in razložili naše razumevanje.

DUBRAVKA STIJAČIĆ

RT / TI učiteljica, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), višja inštruktorica EIRT, supervizorka in mentorica ter osebna terapevtka.

Dolgoletne izkušnje v psihiatriji kot vodja Centra za psihosocialne metode zdravljenja. Vodila je izobraževanja iz socialnih veščin, skupinske in individualne psihoterapije z osebami z različnimi psihiatričnimi diagnozami.

Predsednica Hrvaškega združenja za realitetno terapijo (HURT).

V svojem filmu

V katerem filmu sem? Kakšen scenarij ustvarjam? Kakšno vlogo igram? Kako doživljam sebe? Kaj me dela edinstvenega? Kakšni so moji potenciali, kvalitete? Kaj pričakujem od sebe? Kako dojemam druge ljudi in življenjske okoliščine – scenografijo? Kaj pa, če mi življenjske okoliščine »ne gredo po moje«? Ali jih spremenim v svoje zmage ali poraze? Kako naj to povežem s prepričanji? Koliko mi moja pot samozavedanja pomaga pri delu s strankami? Na tej delavnici se bomo poleg igre in zabave ukvarjali sami s sabo – razmišljali o sebi in »našem filmu«, ozaveščali prepričanja, ki so podlaga za ustvarjanje »vašega filmskega scenarija«, hkrati pa se usklajevali/povezovali z drugimi in “njihovi filmi”.

IRENA KRAJCAR KOKALJ

RT psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), senior inštruktor WGI. Večino svojega poklicnega življenja je posvetila v sistemu socialnega varstva. Zadnjih petnajst let je zaposlena v Družinskem centru v Puli, kjer vsakodnevno izvaja individualna, partnerska in družinska svetovanja. Teorijo izbire poučuje z izobraževanjem kot supervizor in inštruktor ter z organizacijo in izvedbo delavnic za otroke, mladino, starše in druge skupine.

JASNA SLOKOVIĆ

psihologinja, učiteljica EIRT in psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP). Del svojega poklicnega življenja deluje v izobraževanju, ukvarja se s svetovanjem, in kot zunanji sodelavec-psihoterapevt, trenutno v mestnih svetovalnicah v Pazinu in Buzetu. Teorijo izbire poučuje skozi izobraževanje kot supervizor, in to na različnih življenjskih področjih – starševstvo, zakon, vzgoja.

ANA IVANČAN

soc. pedagoginja in rehabilitatorka. Ima dolgoletne izkušnje z delom v izobraževalnem sistemu, vodenjem usposabljanj in izobraževanj učiteljev, ravnateljev in strokovnih sodelavcev. Je članica učiteljskega zbora HURT in EIRT. Ima evropsko diplomo iz realitetne terapije – psihoterapije, EART in EAP. Ukvarja se z individualnim in partnerskim svetovanjem, vodenjem skupin in izobraževanjem drugih strokovnjakov, deluje kot pedagog in psihoterapevt. Ima tudi magistrski certifikat nevrolingvističnega programiranja (NLP) in osnovno izobrazbo s področja čuječnosti.

MARIJANA RAJČEVIĆ KAZALAC

Terapevtska pogodba

Na delavnici bomo delili izkušnje o uporabi terapevtskih pogodb pri delu z našimi klienti. Skozi razpravo se bomo dotaknili številnih vprašanj, med drugim, ali so terapevtske pogodbe potrebne, ali jih potrebujemo, čemu so namenjene, ali in koliko jih uporabljamo, ali imamo raje ustno ali pisno obliko in na koncu kaj o vsem tem pravi EAP.

IVICA MILANJA

psiholog in psihoterapevt. Približno 20 let je deloval v šolstvu in visokem šolstvu, sodeloval z institucijami v sistemu socialnega varstva, kazenskega sistema in civilnega sektorja. Opravil je vrsto izobraževanj s področja psiholoških in psihoterapevtskih obravnav – med drugim realitetne terapije, ekspresivne likovne terapije in EMDR.

Zadnja leta ponuja terapevtske storitve odraslim posameznikom in parom preko zasebne terapevtske prakse.

Uporaba različnih terapevtskih tehnik pri delu s klientom: predstavitev primera

Da bi bolje »ujeli« različne kliente (in včasih iste kliente v različnih fazah terapije), je dobro imeti pri roki različna orodja.

Na primeru dela s klientom bomo imeli priložnost videti, na kakšne načine je terapevt pristopal in raziskoval vsebine, ki jih je klient ponujal med terapijo in kako se je terapija razvijala.

IVICA MILANJA

Zadnja leta ponuja terapevtske storitve odraslim posameznikom in parom preko zasebne terapevtske prakse.

Teorija sprememb

Kako se spremeni naše vedenje? Kaj je tisto, kar nas žene k spremembi? Frustracija, percepcija, samopresoje? Ali obstaja določena pot spremembe ali je individualna, za vsakogar drugačna? Kaj imajo skupnega? Kdaj zavestno in namerno naredimo spremembo? Kaj je izkustvena verifikacija v kontekstu realitetne terapije?

O tem in o drugih temah bomo skozi vaje in teorijo razmišljali, kaj nas vodi k spremembam in kako nam lahko ta spoznanja koristijo tako pri izobraževanju kot tudi pri delu s klienti.

ANA IVANČAN

JOSIPA VUČICA

socialna pedagoginja, RT psihoterapevtka, WGI supervizorka, članica EIRT in HURT. Zadnjih devet let deluje v nevladni organizaciji MoSt (Split, Hrvaška) na področju svetovanja in izobraževanja otrok, mladih in njihovih družin. Veseli jo delo z ranljivimi skupinami mladih in razvijanje programov za preprečevanje vedenjskih, duševnih in čustvenih težav pri otrocih in mladostnikih.

Ugodna izkušnja kot vir učenja

Ugodne izkušnje so integralni del našega želenega osebnega notranjega sveta kakovosti in so eden izmed naših vedenjskih navodil, saj se nenehno trudimo svoj stvarni svet kar se da približati svojemu osebnemu svetu kakovosti.

Vprašanje pa je ali smo v našem življenju bolj usmerjeni na negativne kot pozitivne izkušnje, saj je veliko ljudi, ki meni, da so se največ naučili, ko so doživeli kaj posebno hudega. Ni čudno, da se težave v zadnjem času prevajajo v izzive, kar pomeni, da je negativna izkušnja vir učenja. Kako pa razmišljamo v zvezi s pozitivnimi izkušnjami? Ali smo bolj pozorni na napake ali na dobre izide za nas? Ali se več časa ukvarjamo s svojimi napakami ali z dosežki? Ali še vedno, čeprav ne živimo v savani in na nas ne prežijo divje živali, več pozornosti namenjamo težavam kot uspehom? Ali imamo v navadi, da poskušamo poglobiti razumevanje ugodne izkušnje z namerno samoevalvacijo?

O tem in še o čem bo tekel naš pogovor. Veselim se naših zgodb.

DARJA MATIČETOVA

je univerzitetna diplomirana pedagoginja in psihologinja. Njene poklicne izkušnje segajo od predšolske vzgoje do srednje šole v vlogi svetovalke in učiteljice psihologije. Bila je tudi vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Logatec in svetovalka v koprskem svetovalnem centru. Je supervizorka WGI in psihoterapevtka z evropsko diplomo in specializantka Specialističnega študija supervizije Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Sedaj je upokojena, še vedno pa deluje na supervizijskem in psihoterapevtskem področju.

Zavedanje spremembe počutja v psihoterapevtskem procesu

V psihoterapevtskem procesu je razumevanje namenskosti delovanja ključnega pomena, saj klient s tem ozavešča svoja prepričanja s katerimi se v delovanju motivira. Z zavedanjem svojega počutja pridemo v stik s tem ali so naša pričakovanja izpolnjena ali ne. Tako občutek frustracije kakor občutek zadovoljstva sta pomemben trenutek zavedanja sebe. Za psihoterapevtski proces je pomembno, da se klient nauči ozaveščat svojo zaznavo, s katero si ustvarja določeno počutje. V delavnici bodo udeleženci imeli možnost izkušnje ozaveščanja svoje zaznave in počutja v konkretnih ponujenih situacijah..

MIRJANA PALČIČ BUBNIČ

socialna delavka in psihoterapevtka z evropsko diplomo iz psihoterapije. Supervizorka in inštruktorica teorije izbire in realitetne terapije. Direktorica Evropskega inštituta za Realitetno terapijo in članica učiteljskega zbora tega inštituta. Ima 25 let delovnih izkušenj na Centru za socialno delo Izola z osebami z različnimi težavami. Zadnjih 12 let ima zasebno psihoterapevtsko prakso. Je supervizorka z licenco socialne zbornice Slovenije ter Coach.

Um: jaz – kdo je glavni?

Včasih se zdi, da naši možgani in um vlečejo niti in imajo svojo voljo. Kot da smo na avtopilotu. Kako torej v tem kontekstu razumemo osebno odgovornost in svobodno voljo?

Vprašanje svobodne volje je v središču filozofskih, verskih in etičnih razprav, ki trajajo že več kot dva tisoč let. Na delavnici bomo spoznali perspektivo psihologinje in nevroznanstvenice Michaele Gazzaniga ter preučili svoje razumevanje koncepta svobodne volje z vidika teorije izbire.

JOSIPA VUČICA

Socialna pedagoginja, RT psihoterapevtka, supervizorka WGI, članica EIRT in HURT. Zadnjih devet let deluje v nevladni organizaciji MoSt (Split, Hrvaška) na področju svetovanja in izobraževanja otrok, mladih in njihovih družin. Veseli jo delo z ranljivimi skupinami mladih in razvijanje programov za preprečevanje vedenjskih, duševnih in čustvenih težav pri otrocih in mladostnikih.

Ko se Kata/Fata sprehaja po trikotniku

Delavnica je namenjena edukantom drugega letnika. Na delavnici bomo v manjših skupinah delali z odlomki iz vsebin, ki so jih klienti podali med terapevtskimi seansami. Naloga edukantov v majhnih skupinah je, da iz posredovanih odlomkov klientovih zgodb opredelijo prepričanja, vedenja, vloge in načine, kako so se klienti prilagajali okoliščinam v svojem življenju. Ob koncu delavnice bo vsaka manjša skupina veliki skupini predstavila glavne točke razprave v mali skupini, drugi edukanti pa bodo imeli možnost postavljati vprašanja ali dodajati svoje misli.

AIDA GANOVIĆ

RT Psihoterapevtka z evropskim certifikatom za psihoterapijo (ECP), WGI supervizorka in članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Od leta 1999 ima izkušnje z individualnim in skupinskim svetovalnim delom, od leta 2008 pa ima status supervizorke v procesu poučevanja Teorije izbire. Od ustanovitve Društva za teorijo izbire realitetne terapije v Bosni in Hercegovini je članica upravnega odbora društva. Zaključila je triletno izobraževanje “Filozofija in metode psihodrame”. Je avtorica več člankov o neposrednem svetovanju, individualnem in skupinskem delu.

MAJA PERIĆ

Maja Perić, psihologinja, psihoterapevtka realitetne terapije pod supervizijo in članica Učiteljskega zbora EIRT. Od leta 2016 je zaposlena na Zavodu za zaposlovanje Mostar kot psihologinja, trenerka in svetovalka. Ponuja storitve individualne in skupinske terapije v več svetovalnih centrih v Mostarju.

ŠTEFANIJA PROSENJAK ŽUMBAR

socialna pedagoginja, psihoterapevtka in izvajalka začetnega intenzivnega treninga RT. Strokovne izkušnje je pridobivala v sistemu socialnega varstva in vzgoje in izobraževanja pri delu z otroki in mladostniki z vedenjskimi motnjami, v sistemu policije pa pri delu na področju kazenskopravnega varstva otrok in nasilja v družini. Trenutno dela kot psihoterapevt v Svetovalnici za otroke, zakonce in družino in v svetovalnici Kluba obolelih za rakom dojke ter kot vodja programa psihosocialne obravnave povzročiteljev nasilja v družini. Vodi tudi tečaje priprave na zakon in se ukvarja s preprečevanjem odvisniških vedenj in vedenjskih motenj.

Je članica nevladnih organizacij, katerih delo je usmerjeno v pomoč ljudem v različnih stiskah.

Demonstracija RT s klientom

MARIJA POSAVEC

zdravnica, psihoterapevt in CT/RT supervizor. Dela kot specialistka šolske medicine in vodja Mladinske svetovalnice za otroke, mlade in starše. Je članica upravnega odbora Hrvaške zbornice psihoterapevtov in redno sodeluje pri dejavnostih HURT. Ima dolgoletne izkušnje s psihoterapijo. Njeno področje zanimanja je vodilni management.

AIDA GANOVIĆ

RT Psihoterapevtka z evropskim certifikatom za psihoterapijo (ECP), WGI supervizorka in članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Od leta 1999 ima izkušnje z individualnim in skupinskim svetovalnim delom, od leta 2008 pa ima status supervizorke v procesu poučevanja Teorije izbire. Od ustanovitve Društva za teorijo izbire realitetne terapije v Bosni in Hercegovini je članica upravnega odbora društva. Zaključila je triletno izobraževanje “Filozofija in metode psihodrame«. Je avtorica več člankov o neposrednem svetovanju, individualnem in skupinskem delu.

ASJA PALINIĆ CVITANOVIĆ

zdravnica, RT Psihoterapevtka z evropskim certifikatom za psihoterapijo (ECP). Ima 38 let izkušenj pri svetovanju in delu s šolskimi otroki in njihovimi starši, zakonci in veterani, pa tudi z osebami z odvisnostmi in osebami z določenimi psihičnimi težavami. Od leta 2002 predava Teorijo izbire in njeno uporabo na različnih področjih človekovega delovanja (svetovanje, izobraževanje, management). Aktivno je sodelovala na številnih hrvaških in evropskih kongresih, konferencah in seminarjih.

Kako sem postal-a to kar sem

Skozi delo v majhnih skupinah bodo udeleženci imeli priložnost ustvariti nekaj novih izkušenj, pa tudi priklicati nekaj »starih« z namenom odgovoriti na vprašanja, kako pridemo do naših konkretnih navodil, ki so osnova za naše sedanje vedenje. Kot avtopoetski sistemi se razvijamo z vedenjem, a hkrati gradimo svoj notranji svet pritožb, ki sestavljajo specifična navodila našega organizma. V skupinski razpravi bomo skušali ponuditi pojasnila za večino udeležencev težko razumljivo terminologijo, ki jo uporabljamo v izobraževanju. Pojme, kot so kibernetika prvega in drugega reda, teleologija, epistemologija, krožna vzročnost, negativna povratna zveza in metateorije, bomo povezovali z vajami, ki jih bomo izvajali – torej z lastnimi izkušnjami udeležencev.

DANKO BUTORAC

psiholog in psihoterapevt, trenutno dela v „Družinskem centru“ – svetovalni službi, ki jo financira država, v Senju na Hrvaškem. V svoji vsakodnevni praksi dela s posamezniki, pari, družinami in skupinami. Kot član učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo sodeluje pri izvajanju izobraževalnih programov – supervizija in poučevanje teorije izbire. Trenutno je predsednik Evropskega združenja za realitetno terapijo (EART). Je srečno poročen in oče petih čudovitih otrok.

CVITA VASILIJ STUDAK

Socialna pedagoginja, RT psihoterapevtka z evropskim certifikatom za psihoterapijo (ECP), supervizorka WGI, članica EIRT in HURT. 15 let dela v socialnih službah z otroki in mladostniki z vedenjskimi motnjami ter z njihovimi starši. Ima dolgoletne izkušnje s psihoterapijo za osebe z motnjami hranjenja. Kot članica učiteljskega zbora EIRT sodeluje pri izvajanju izobraževalnih programov-, superviziji in terapiji osebnih izkušenj. Poročena, mati dveh fantov.

NIKOLINA ESSERT

psihologinja, RT psihoterapevtka, EIRT supervizorka, članica EIRT in HURT, članica učiteljskega zbora EIRT. Zaposlena v lastni zasebni psihoterapevtski praksi. Dela s posamezniki, pari, pa tudi s posamezniki, ki želijo izboljšati svoj odnos z drugimi. Ima izkušnje z vodenjem psihoterapevtskih skupin. Zadnjih 7 let je delala z ljudmi, ki imajo motnje hranjenja.

Desetletja je delala v vrtcu kot psihologinja. Ima dolgoletne izkušnje na področju starševstva preko izkustvenih in izobraževalnih delavnic ter individualnega svetovanja staršem. Tajnik Psihoterapevtske zbornice Hrvaške (2019.-2022.)

MIRJANA BELAVIĆ

RT psihoterapevtka, psihologinja z izkušnjami dela na področju izobraževanja in socialnega varstva, kot zunanja sodelavka vključena v projekte več društev kot izvajalka individualnih svetovanj in skupinskih delavnic. Žena enemu možu, mati treh otrok, snaha tašči na dvorišču.

SILVIJA JURČEVIĆ

magistrica psihologije, RT psihoterapevtka pod supervizijo. Žena in mati dveh deklet.

Živi in dela v Tomislavgradu, zaposlena v Centru za izobraževanje otrok in mladine z motnjami v razvoju Nova Nada, zunanja sodelavka Centra za socialno varstvo in vrtcev v občini Tomislavgrad ter ustanoviteljica in vodja NVO Izobraževalno svetovalni center Magis. Aktivno deluje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja otrok, mladostnikov in družin.

Ko se mostovi zrušijo

Cilj delavnice je prepoznavanje/ozaveščanje lastnega razumevanja partnerskega odnosa (poroka, ločitev, zunajzakonske zveze).

Povezati te koncepte in razumevanje s posebnimi navodili in izkušnjami, ki jih imamo, ter družbenimi pričakovanji (“okvirji”).

Pogovoriti se o izbiri med navodili in svojo vlogo v določenih okoliščinah (npr. odločitev, da ostanete z drugo osebo kljub nezadovoljstvu v primerjavi s prekinitvijo razmerja). S tem ozavestimo prepričanja, povezana s partnerskim odnosom.

Pogovarjali se bomo o vprašanjih, ali v aferi varamo drugega, kaj afera sploh je, ali je »proti« nekomu ali »za nas«; ali ločitev povezujemo z lastno vrednostjo in »zapuščenostjo« – sem žrtev); ali lahko izstopimo iz razmerja brez očitkov in dolžnosti – ali imamo pravico premisliti in kakšna okoliščina smo za drugega (Ali se ljudje zavedajo posledic izbire?) Ali se razmerje konča s fizično ločitvijo ali sva psihično še vedno v zvezi?

Zaključek: kaj so mostovi in ali je konec zakona konec obstoja, uresničevanja in partnerskega odnosa (zdravo je ohraniti podobo, da smo si tega partnerja nekoč izbrali in ohraniti ta spomin ne glede na izkušnje – povezano z rušenjem vrednot) - kljub izkušnjam gradimo nove mostove (primer ločitev in izguba partnerske vloge ob tem, da ostajamo starši in povezanost z bivšim partnerjem). Kakšna okoliščina sem zase – kakšen most bom zgradila sama s seboj?

Kljub izkušnjam in podrtemu mostu z eno osebo, to ne pomeni, da ne moremo graditi novih mostov z morda novim partnerjem in vzdrževati most z bivšim.

LJUBICA KRIŠTO

magistra zdravstvene nege, RT svetovalka. V zdravstvu je zaposlena več kot 15 let. Od leta 2011 je zaposlen v Centru za duševno zdravje, Dom zdravlja Livno. Dela tudi v svetovalnici za osebe z motnjami v duševnem razvoju v Livnu. Je certificirana trenerka s področja duševnega zdravja za FBIH. Izkušnje z vodenjem ljudi je pridobivala skozi številne vloge v temeljni instituciji in kot zunanja sodelavka. Pri vsakodnevnem delu ima izkušnje z vodenjem TI fokusnih skupin z uporabniki nevladnih organizacij z namenom izboljšanja duševnega zdravja posameznikov. Izobraževanju iz RT se je pridružila leta 2015, v sklopu izobraževanja je leta 2018 opravila tudi Choice coaching. Aktivno deluje na področju promocije in preventive duševnega zdravja na območju Bosne in Hercegovine.

SARA NOVAK

magistra pedagogike in psihoterapevtka realitetne terapije pod supervizijo, certificirana mediatorka. Dela kot zunanja sodelavka Centra za socialno varstvo. Od leta 2016 je zaposlena kot učiteljica na srednji poklicni šoli. Prostovoljka v BEA centru za motnje hranjenja. Pri vsakodnevnem delu s klienti ima izkušnje z zakonsko terapijo, vodenjem podpornih skupin za ženske in ločene matere ter vodenjem šole za starše na osnovi teorije izbire.

Moj delovni čas je končan

Verjamemo, da ni človeka, ki vsaj enkrat ni izrekel ali slišal stavkov, kot sta »Moj delovni čas je potekel!« ali »Družba je družba, služba pa služba!«. Toda ali je res tako, ali z vsem, kar je v službi, prekinemo v trenutku, ko to službo pustimo? Ali res lahko ločimo družbo in službo? Z drugimi besedami, koliko naše delo, predvsem odnosi z ljudmi na delovnem mestu, s katerimi smo obkroženi velik del dneva, vpliva na naše zadovoljstvo s tem istim delom, nato pa še na zadovoljstvo z življenjem nasploh? Ali se moj delovni čas lahko konča, če so moji odnosi v službi nezadovoljivi? Na ta vprašanja bomo skušali skupaj z našimi udeleženci odgovoriti in skupaj ozaveščati pomen teorije izbire v preventivnem smislu s poudarkom na naših delovnih odnosih. Ideja za to delavnico je nastala na podlagi informacij o vedno večjem številu ljudi, ki vsak dan poiščejo pomoč psihoterapevta zaradi težav, ki jih doživljajo na delovnem mestu.

ŽIVANA STEGIĆ IVAS

učiteljica, RT psihoterapevtka s certifikatom EAP, članica Učiteljskega zbora EIRT in HURT, basic inštruktorica WGI z dolgoletnimi izkušnjami pri poučevanju udeležencev TI/RT izobraževanja. Ima izkušnje z delom na različnih področjih, predvsem na področju izobraževanja. S psihoterapijo in svetovanjem se ukvarja od leta 2009. Od takrat je v sodelovanju z društvi in ustanovami ter zasebno prakso nabirala izkušnje na različnih področjih težav, s katerimi se ljudje srečujejo v življenju v različnih odnosih.

KATARINA RANA GLUHAN

socialna pedagoginja, je od leta 2015 zaposlena kot vodja Probacijskega urada Dubrovnik. N se srečuje z ljudmi, ki kažejo različne težave v psihičnem delovanju. Nenehno se izpopolnjuje na krajših in daljših izobraževanjih, ki jih organizira Ministrstvo za pravosodje in upravo, nekatera so financirana v okviru evropskih projektov. Dosedanje delovne izkušnje je pridobivala skozi izobraževalni sistem, kot strokovna sodelavka v osnovni šoli in vrtcu ter aktivno sodelovala pri delu društva Obzorje, ki se ukvarja s promocijo in varovanjem duševnega zdravja. V teku je izdelava zaključne naloge za pridobitev naziva psihoterapevt realitetne terapije.

MARTINA DUMANČIĆ VRANJEŠ

profesorica socialne pedagogike, je diplomirala na Edukacijsko-rehabilitacijski fakulteti Univerze v Zagrebu, smer vedenjske motnje. Od končanega študija je zaposlena kot strokovna sodelavka na OŠ Marina Držića v Dubrovniku. Leta 2017 je napredovala v naziv mentorice. Je vodja Okrožnega strokovnega sveta za preventivne programe osnovnih, srednjih šol in dijaških domov Dubrovniško-neretvanske županije. Aktivno sodeluje pri izobraževanju učiteljev, strokovnih sodelavcev in pomočnikov na okrožni in državni ravni. Bila je mentorica študentom Edukacijsko-rehabilitacijske fakultete ter študentom Pedagoškega študija pri predmetu Zgodnja socialno pedagoška intervencija. Je članica komisije za ocenjevanje kakovosti programov/projektov združenj civilnega sektorja Dubrovniško-neretvanske županije. Je članica Društva za realitetno terapijo HURT in učiteljskega zbora EIRT. Leta 2022 je pridobila certifikat za psihoterapevtko realitetne terapije.

SILVIJA JURČECIĆ

magistrica psihologije, RT psihoterapevtka pod supervizijo. Žena in mati dveh deklet.

Zakaj osamljenost boli?

Delavnica je namenjena udeležencem tretjega in četrtega letnika izobraževanja. Zaradi velikega števila udeležencev bodo 4 voditelji delali v 4 manjših skupinah s prisotnostjo vodje, po principu skupine TI.

Delavnica se začne z interpretacijo razlike med pojmoma samost in osamljenost s pomočjo terminologije teorije izbire in nevrobiološke interpretacije bolečine osamljenosti. Voditelj pojasnjuje z lastnimi izkustvenimi primeri. Sledi izkustveno preverjanje udeležencev v skupinah TI, med katerim bodo ozavestili svoje zaznave situacij, v katerih so imeli izbrano zaznavo osamljenosti, ne pa tudi samosti, in situacij, v katerih so bili zaznani kot sami, ne pa tudi osamljeni. Kako razumejo tako izbrane percepcije? Kakšne so pričakovane predstave?

Sledijo primeri iz klinične prakse, ko so te zaznave prepoznali. Kako so razumeli takrat in s čim bi se soočili danes? Kako proizvajamo bolečino? Kako vse ozaveščeno ponuditi klientu?

Na koncu bodo udeleženci lahko predstavili svoje dileme in samopresojo z vprašanji: Kaj sem se naučil o sebi? Katero novo področje dela sem odkril? Kako ga bom uporabljal pri delu s klienti?

ASJA PALINIĆ CVITANOVIĆ

KATARINA RANA GLUHAN

MARTINA DUMANČIĆ VRANJEŠ

S. DOMINIKA ANIĆ

psihoterapevtka pod supervizijo, pripravnica za učiteljico RT. Izvaja delavnice za ciljne skupine, starše, zakonce, mlade. Prav tako na povabilo vodi forume in predavanja na temo RT ter radijske intervjuje in oddaje.

S. MARINELA DELONGA

je redovnica in dela kot učiteljica verouka v osnovni šoli. V edukaciji Teorije izbire je 23 let, 8 let je supervizor WGI. Teorija izbire je del njenega življenja na vseh področjih njenega delovanja (šola, pevski zbor, fokusne skupine), kjer izpričuje svoja prepričanja. Moto, po katerem se ravna v življenju: “Ponižna ljubezen je tisto, zaradi česar se svet premika!”

Radirka

Ko smo bili šolarji, je bila zelo pomemben predmet naših šolskih peresnic radirka. Bile so v različnih oblikah in velikostih ter nam pomagale ustvariti nekaj lepšega in boljšega pri našem delu. Z radirko smo lahko izbrisali vse, kar nam ni bilo všeč, vse, kar je bilo narobe ali ni bilo dovolj dobro, da bi bili zadovoljni s tem, kar smo napisali ali narisali. Radirka je bila na nenavaden način naš beg pred neuspehom. Tudi danes nam radirka še vedno veliko pomeni, pa naj jo uporabljamo pri ročnem brisanju po papirju ali brisanju z miško na računalniku. Za doživljanje zadovoljstva in uspeha nam je pomembno, da vemo, da lahko izbrišemo tisto, kar je za nas narobe ali premalo dobro, in ustvarimo nekaj boljšega, lepšega in bolj smiselnega. Radirka nam pomaga razumeti, da je v naših rokah moč, da naredimo vse, kar počnemo, tako, kot si želimo.

In kje je v vsem tem teorija izbire? Kakšne radirke nam ponuja, da izbrišemo vse, kar se zdi narobe, vse, kar nas dela nesrečne, vse, s čimer nismo zadovoljni in vse, zaradi česar se v življenju ne počutimo pomembne in uspešne. Kakšna je TI radirka, ki nam daje možnost, da v svojem življenju odstranimo vse, kar nam ni lepo in prijetno, in namesto tega ustvarimo življenje, kot si ga želimo. Začnimo torej s prakso uporabe TI radirke kot močnega orodja za spreminjanje naše percepcije in naših prepričanj.

ŠTEFANIJA PROSENJAK ŽUMBAR

Je članica nevladnih organizacij, katerih delo je usmerjeno v pomoč ljudem v različnih stiskah.

DAVOR APOSTOLOVSKI

psiholog, RT psihoterapevt z evropsko diplomo iz psihoterapije in Senior Instructor WGI. Delovne izkušnje je pridobival v sistemu socialnega varstva in delu v nevladnih organizacijah, povezanih s socialno problematiko izgnancev, otrok in mladine. Deloval je tudi kot psiholog v zdravstvu in izobraževanju. Trenutno dela kot šolski psiholog. Deluje tudi kot psihoterapevt in svetovalec. Vodi tečaje kakovostnega starševstva ter izobraževanja in usposabljanja na področju kreativnega razmišljanja.

Je član in soustanovitelj več nevladnih organizacij, katerih delo je namenjeno otrokom in mladim. Je inovator in avtor velikega števila didaktičnih iger in igrač.

DENISE VOJVODA SCROBE

RT psihoterapevtka z evropsko diplomo iz psihoterapije, WGI supervizorka in članica učiteljskega zbora EIRT. Zaposlena je v sistemu socialnega varstva, kjer se ukvarja s svetovanjem predvsem otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, partnerskim svetovanjem ter kot zunanja sodelavka – psihoterapevtka v svetovalnici Down Center v Puli. Teorijo izbire poučuje skozi izobraževanje kot supervizor ter na različnih življenjskih področjih – starševstvo, zakon, vzgoja.

BRANKA ANĐUKIĆ

RT psihoterapevtka z Evropsko diplomo, WGI supervizorka, članica pedagoškega sveta EIRT, ima dolgoletne izkušnje pri skupinskem in individualnem delu (institucije in NVO) z ženskami in otroki (družinsko in vojno nasilje), že več kot 20 let dela v družinski in partnerski svetovalnici Modri telefon.

Kako pripravim predstavitev za praktikum

Pri mnogih delih se znajdemo v situaciji, ko moramo predstaviti ali razložiti neko tematiko. Še posebej pogosto je to pri izobraževanjih, kjer sta tako udeleženec v izobraževanju, kot tudi učitelj veliko časa v vlogi, ko morata predstaviti tematiko ali svoje razumevanje in ponotranjenje tematike. To velja tudi za edukacijo iz teorije izbire, že sam proces priprave na predstavitev, kot tudi predstavitev sama, pa sta učni situaciji, v katerih se na lastni izkušnji učimo osnov teorije izbire.

Na delavnici se bomo srečali z vprašanji:

– Kaj je zame informacija?

– Kdaj je zame predstavitev, kjer sem v vlogi učitelja kakovostna?

– Kaj želim zase na predstavitvi, ki jo pripravlja drug?

– Kakšne cilje zasledujem, ko neko tematiko predstavljam drugim?

– Kaj pričakujem od sebe in kaj od drugih, ko sem v vlogi učitelja ali predavatelja?

– Kako na kvaliteto predstavitve vpliva odnosni vidik?

Samopresojo ob pripravi svoje predstavitve sva delala tudi predavatelja, svojo priložnost pa bodo imeli na delavnici tudi udeleženci.

ANA NUŠA KERN

Inštruktorica teorije izbire, več kot 25 let je ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah; od leta 2001 je šola v procesu izobraževanja teorije izbire in od leta 2007 je ravnateljica Glasserjeve kakovostne šole. Je avtorica nekaj člankov, soavtorica učbenikov za zgodovino in avtorica delovnih zvezkov za zgodovino.

RUBEN BELINA

je po osnovni izobrazbi diplomiran inženir fizike z opravljeno specializacijo iz fizikalnega izobraževanja. Ima 35 let izkušenj s poučevanjem v srednjih šolah in gimnaziji. V šoli dela tudi kot mentor in inštruktor programa Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov.

Opravil je 4-letno edukacijo iz teorije izbire na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo (EIRT) in zaključil 9.12.2020 z mednarodnim certifikatom usposobljenosti za svetovalca realitetne terapije.

Hospitira na praktikumih na Glasserjevi kakovostni šoli OŠ Preserje pri Radomljah in kot supervizor dela v 1. letniku na EIRT. Imel je več prispevkov na Dnevih Leona Lojka, izvaja pa tudi delavnice iz teorije izbire v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.