Lucy Johnstone
Dr. Lucy Johnstone je vodilna klinična psihologinja, avtorica knjig Users and Abusers of Psychiatry ter A Straight-Talking Guide to Psychiatric Diagnosis, sourednica zbornika Formulation in Psychology and Psychotherapy: Making Sense of People’s Problems ter soavtorica priročnika A Straight Talking Introduction to the Power Threat Meaning Framework. Je tudi avtorica številnih poglavij in člankov, ki obravnavajo kritične poglede na teorijo in prakso s področja duševnega zdravja. V preteklosti je bila direktorica doktorskega študijskega programa klinične psihologije v Bristolu (v Združenem kraljestvu). Več let je delovala na področju obravnave odraslih z duševnimi motnjami, nazadnje v okviru javne službe v južnem Walesu. Trenutno je gostujoča profesorica na London South Bank University, častna članica Britanskega psihološkega združenja (BPS) in članica Kraljevega društva za umetnost (Royal Society of Arts).
Skupaj s profesorico Mary Boyle je bila glavna avtorica konceptualnega okvira moči, groženj in pomena (Power Threat Meaning Framework), publikacije Britanskega psihološkega združenja, ki je bila soustvarjena v sodelovanju z uporabniki storitev in ponuja konceptualno alternativo tradicionalni psihiatrični diagnostiki. Okvir je vzbudil široko zanimanje tako v domačem kot mednarodnem prostoru. Dr. Johnstone je izkušena predavateljica in govorka na konferencah ter trenutno deluje kot samostojna izvajalka strokovnih usposabljanj. Živi v Bristolu, v Združenem kraljestvu.
Okvir moči, groženj in pomena: konceptualna alternativa psihiatrični diagnostiki
Okvir moči, groženj in pomena (Power Threat Meaning Framework), ki ga je leta 2018 objavilo Britansko psihološko združenje (BPS), predstavlja ambiciozen poskus oblikovanja alternative diagnostičnemu modelu razumevanja čustvenih in psiholoških stisk. Nastal je v sodelovanju strokovnjakov in posameznikov z izkušnjo duševne stiske ter preučuje vlogo moči in groženj v življenju ljudi in način, na katerega težkim izkušnjam pripisujemo pomen. Okvir lahko služi vsem – tako tistim, ki so vključeni v sistem duševnega zdravja, kot tistim, ki niso – pri ustvarjanju upanja polnih pripovedi in zgodb o lastnem življenju in težavah, namesto da se vidimo kot krive, šibke, pomanjkljive ali ‘duševno bolne’. Dr. Lucy Johnstone, ki je bila ena glavnih avtoric skupaj s profesorico Mary Boyle, bo predstavila temeljna načela okvira.
Dr. Sami Timimi
Sami Timimi je specialist otroške in mladostniške psihiatrije ter psihoterapevt. Piše z vidika kritične psihiatrije o temah, povezanih z duševnim zdravjem in otroštvom. Objavil je več kot 150 člankov v uglednih medicinskih, izobraževalnih in socioloških revijah. Napisal je več kot 40 poglavij v knjigah, predvsem v akademskih delih, ki obravnavajo teme, povezane s kritično psihiatrijo, otroštvom, psihoterapijo, depresijo, vedenjskimi težavami in medkulturno psihiatrijo. Je avtor sedmih knjig, med drugim Naughty Boys: Anti-Social Behaviour, ADHD and the Role of Culture ter sourednik štirih knjig, med njimi tudi knjige, ki jo je uredil skupaj s Carlom Cohenom Liberatory Psychiatry: Philosophy, Politics and Mental Health. Prav tako je soavtor dveh knjig, med njimi The Myth of Autism: Medicalising Men’s and Boys’ Social and Emotional Competence, ki jo je napisal v sodelovanju z Neilom Gardinerjem in Brianom McCabom. Njegova najnovejša knjiga, izdana leta 2025, nosi naslov Searching for Normal: A New Approach to Understanding Mental Health, Distress and Neurodiversity.
Alternative neuspešnemu paradigmatskemu modelu oskrbe
Na plenarnem predavanju bo predstavljena utemeljitev, zakaj psihiatrični in nevro-razvojni koncepti tehnično gledano niso upravičeni do statusa medicinsko veljavnih diagnoz. Gre za proizvod kulture, ne narave. Izbira paradigme, skozi katero skušamo razumeti pojave, kot so težavna ali nezaželena vedenja ali izkušnje, močno vpliva na naše nadaljnje poskuse izboljšanja posameznikovega delovanja in splošnega blagostanja. Diagnostični okvir spodbuja usmerjenost v razlago vedenj kot simptomov ter v intervencije, ki so ocenjene kot uspešne, če te simptome zmanjšajo ali odpravijo. Predstavljene bodo alternativne paradigme, vključno s tistimi, ki skušajo izkoristiti obstoječe vire v posameznikovem kontekstu – njegove odnose in močna področja. Pojasnjeno bo tudi, kako pri terapevtskih intervencijah delujemo na ravni meta-čustev ter kako tak pristop pogosto pripelje do tega, da številni posamezniki postanejo ujeti, namesto da bi jim psihiatrija, psihologija in psihoterapija dejansko nudile pomoč.