Delavnice

Days of Leon Lojk

Pepelka – žrtev ali storilka?

Petek, 25.10.2019, 17:30 – 19:00
Blejska dvorana
(HRVAŠČINA)

V delavnici bova ponudili odgovore na vprašanja, kaj pomeni ponotranjiti teorijo izbire, kako je namen vedenja povezan s prepričanji, kako je percepcija obarvana s svetom kakovosti in ali je Pepelka žrtev ali storilka? Pozor: delavnica ni za tiste, ki ne verjamejo v pravljice.

Nikolina Essert

Psihologinja, psihoterapevtka RT in supervizorka WGI. Članica HURT. Zaposlena je v lastni zasebni psihoterapevtski praksi. Deset let je delala v predšolski ustanovi kot strokovna delavka psihologinja. Prostovoljno dela v Centru BEA (center za motnje hranjenja). Zadnjih deset let se ukvarja s področjem starševstva ob izkustvenih in izobraževalnih delavnicah o starševstvu in tudi ob individualnem svetovanju staršem. Zadnjih pet let psihoterapevtsko dela z osebami, ki se borijo z motnjami hranjenja. Od leta 2017 vodi podporno skupino za adolescente z motnjami hranjenja in vodi psihoterapevtsko skupino za osebe z motnjami hranjenja v Psihiatrični bolnici Sveti Ivan v Zagrebu. Je poročena in mama treh deklic.

Marija Posavec

Zdravnica, psihoterapevtka RT in supervizorka WGI. Je vodja Centra za mladostnike, namenjenega svetovanju otrokom, mladostnikom in staršem. Je članica izvršnega odbora Hrvaške zbornice psihoterapevtov. Aktivno sodeluje v HURT. Večletne psihoterapevtske izkušnje je pridobila ob kontinuiranem delu s klienti, še posebej pa jo zanima sodelovalno vodenje.


Organizacijska kultura iz perspektive Teorije izbire

Petek, 25.10.2019, 17:30 – 19:00
Riklijeva dvorana
(SLOVENŠČINA)

Kultura je način reševanja problemov neke skupine, kar pomeni, da je kultura vzorec osnovnih predpostavk, vrednot, norm in dejstev, ki si jih med seboj delijo posamezniki, pripadniki iste kulture.
Namen delavnice je:
– pregledati organizacijsko kulturo svoje organizacije skozi perspektivo TI
– vprašati se, kakšen je lahko naš lastni prispevek k izboljšanju organizacijske kulture organizacije, v kateri delujemo.

Darja Matičetova

Univ. dipl. pedagoginja in prof. psihologije, supervizorka WGI in članica učiteljskega zbora EIRT, supervizorka nizozemskega razvojno-edukativnega modela supervizije in psihoterapevtka realitetne terapije. Kot supervizorka v RT deluje več kot 20 let. Je avtorica nekaj člankov s področja RT in supervizije. Je upokojena in še vedno aktivna na področju svetovanja in supervizije.

Negospodovalno vodenje

Petek, 25.10.2019, 17:30 – 19:00
Jezerska dvorana
(SLOVENŠČINA)

Predavateljica bo govorila o negospodovalnem vodenju šole, ki sledi Glasserjevi teoriji izbire. Pomembno je, kakšno vedenje izbira vodja, ki želi, da bi tudi učitelji učence vodili v skladu s prepričanji teorije izbire. Opisala bo osebne izkušnje vodenja staršev, učencev in učiteljev in tudi spreminjanja šolske kulture ob spremembi prepričanj.

Ana Nuša Kern

Inštruktorica teorije izbire, januarja bo 23 let, odkar je ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah; od leta 2001 je šola v procesu izobraževanja teorije izbire in od leta 2007 je ravnateljica Glasserjeve kakovostne šole. Je avtorica nekaj člankov, soavtorica učbenikov za zgodovino in avtorica delovnih zvezkov za zgodovino.


Taščin jezik

Petek, 25.10.2019, 17:30 – 19:00
Triglavska dvorana
(HRVAŠČINA)

Delavnica je namenjena vsem trenutnim in bodočim taščam in snaham, ki bi želele bolje razumeti sebe in drugo osebo in biti v tem odnosu bolj zadovoljne. Skozi lastne izkušnje sem se naučila, koliko so prepričanja, potrebe in percepcija pomočniki razvoja ali kamni spotike v odnosu s taščo ter kako so vedenja na osnovi prepričanja teorije izbire lahko zdravilna za odnos snaha – tašča.

Cilj delavnice je podeliti osebne izkušnje, preverjanje, raziskovanje osebnih prepričanj, podlage za naše vedenje, da bi bolje razumeli sebe, taščo in »taščin jezik«, se z njo uskladili in postali boljša okoliščina zanjo, pa tudi za svojega partnerja/taščinega sina in tako ob njima živeli srečnejše življenje.

Mirjana Belavić

Psihologinja in študentka 4. letnika izobraževanja iz realitetne terapije. Zaposlena v centru za socialno delo kot psihologinja v timu za otroke, zakon in družino, pred tem pa je delala kot svetovalna delavka v osnovni šoli, učiteljica v srednji šoli in asistentka na fakulteti za socialno delo. Ob delu je sodelavka v svetovanju in izvajanju delavnic za starše v zasebnem centru za izobraževanje, terapijo in rehabilitacijo SenzoGYM v Zagrebu. Je ena od ustanoviteljev društva Člen v verigi za izboljšanje kakovosti življenja, v okviru katerega izvaja delavnice in predavanja s področja psihologije. Razen v profesionalnem delu je dobila najpomembnejše izkušnje v svoji družini, ob soprogu, treh majhnih otrocih in tastu ter tašči, s katerimi deli življenjski prostor.


Mobing na delovnem mestu skozi teorijo izbire

Petek, 25.10.2019, 17:30 – 19:00
Hotel LOVEC dvorana 1
(HRVAŠČINA)

Sobota, 26.10.2019, 11:00 – 12:30
Hotel LOVEC dvorana 1
(ANGLEŠČINA)

Mobing je definiran kot specifična oblika vedenja na delovnem mestu, kjer ena oseba ali skupina posameznikov sistematično duševno zlorablja in ponižuje drugo osebo z namenom ogrozitve njenega ugleda, časti, človeškega dostojanstva in integritete do zapustitve delovnega mesta.

Tema postaja zelo aktualna in vedno bolj zastopana v javnosti, upoštevajoč, da nekatere raziskave navajajo, da vsak človek vsaj enkrat v življenju doživi vsaj eno vrsto mobinga. Na delavnici se bodo imeli udeleženci priložnost skozi prepričanja teorije izbire ukvarjati z razumevanjem posameznih vidikov te teme, vključujoč tudi vprašanja preventive, vloge in značilnosti žrtve in storilca, najpogostejših posledic ter kako zagotoviti podporo s pomočjo vodenja (delo na sistemu) in s svetovanjem/psihoterapijo.

Mirjana Zećirević

Psihoterapevtka RT z evropsko diplomo iz psihoterapije. Inštruktorica seniorka WGI, psihologinja. Delovne izkušnje je pridobivala na različnih področjih uporabne psihologije kot članica tima in vodja. Je članica Narodnega sveta za razvoj človeških virov Republike Hrvaške. Kot svetovalka RT, ima dolgoletne izkušnje z individualnim svetovanjem/psihoterapijo, usposabljanjem strokovnjakov in menedžmentom.


Dg.: Zaljubljenost

Sobota, 26.10.2019, 09:00 – 10:30
Riklijeva dvorana
(HRVAŠČINA)

Kako je mogoče, da se po šestih mesecih zveze na tleh stanovanja čudežno začnejo pojavljati umazane nogavice? In v kopalnici se umazano perilo začne pojavljati poleg koša za umazano perilo? Kako to, da se kozmetika nenadoma pojavlja v vsakem kotu sicer brezhibne kopalnice?
Kako to, da po letu dni zveze On nenadoma začne cmokati? In Ona nenadoma začne srkati?
To pomeni, da jima je čeljust popustila? Morata oba nujno na pregled k ortodontu?
Kako to, da po letu dni zveze Njo začne motiti, kako On drži vilice?
Kako to, da po letu dni zveze Njega začne motiti Njeno cviljenje na cesti, ko sreča prijateljico, ki jo je videla včeraj?
Kako to, da ju ves čas nekaj moti?
Morata k nevrologu?
Morda celo k psihiatru?
Ali se mora vsakdo, preden se spusti v zvezo, naročiti na sistematski pregled?
Kako to, da vsega tega prej nista zaznavala?
Kako to, da je bilo prej vse videti drugače?
Kako to, da je bil On na začetku Brad Pitt in Ona Monica Bellucci? Kako to, da zdaj ta Brad Pitt nima več tako bujnih las in Monica ne več tako lepih … oči?
Sta do zdaj halucinirala?
DA!
Potrebujeta zdravljenje?
Nikakor. Nasprotno, strokovnjaki priporočajo poglabljanje omenjene diagnoze, čim globlje in čim dlje.
Na delavnici boste spoznali, čemu strokovnjaki to priporočajo in zakaj je 9 od 10 strank zadovoljnih s tem priporočilom.

Iva Mikulić

Prof. psihologije in psihoterapevtka realitetne terapije (ECP), v zaključni fazi za supervizorko WGI. Sedem let je delala kot psihologinja na medicini dela in v psihološkem svetovalnem centru zasebne poliklinike, ko so se njene okoliščine nenadoma spremenile. Z znanjem teorije izbire, s katerim je usmerjala veter v svoja jadra, se je odločila, da zanjo ni druge izbire kot odpreti svojo lastno zasebno prakso, kar je tudi storila. Poleg tega tudi prostovoljno dela v društvu Plavi telefon.


POZOR: Ne imeti rad svojega dela je lahko nevarno za vaše duševno zdravje!

Sobota, 26.10.2019, 09:00 – 10:30
Jezerska dvorana
(ANGLEŠČINA)

Sobota, 26.10.2019, 16:00 – 17:30
Hotel  LOVEC dvorana 2

(HRVAŠČINA)

Obstajajo številne študije o tem, kako ustvarjati šolsko okolje prijaznejše učencem, veliko manj pa se govori o tem, kaj jaz kot posameznik delam v tem okolju, da bi mi bilo bolje kot učitelju/strokovnemu delavcu. Odgovornost odraslih je, da poskrbijo za okolje, v katerem bodo ne le učenci, ampak tudi odrasli, ki jih vodijo in usmerjajo, učinkoviteje zadovoljevali svoje potrebe.
V delavnici bi želela opozoriti na daljnosežne posledice ne-imeti-rad-kar-delaš in s tem poudariti pomembnost razumevanja sebe in svojih potreb ter celostnega vedenja, ki ga izbiramo v šolskem okolju z namenom zadovoljevati te potrebe.
Kratkotrajna obdobja nezadovoljstva v službi niso redka v nobenem, tako tudi ne v šolskem okolju. A če svojega nezadovoljstva ne razrešimo ob pravem času (ne spremenimo percepcije in svojih pričakovanj) in nezadovoljstvo postane dolgotrajno, se bo zagotovo pojavila večja frustracija.
Ena od zmožnosti obvladovanja omenjene frustracije je iskanje smisla v tem, kar počnemo, ter razvijanje veščin, potrebnih za kakovostno življenje v okolju, v katerem smo.
V delavnici bom govorila o svojih osebnih delovnih izkušnjah v šoli in ustvarjanju svojega okolja, kjer – izhajajoč iz svojih prepričanj – učinkovito zadovoljujem svoje potrebe.

Marija Sitar

Psihoterapevtka RT z evropsko diplomo iz psihoterapije ECP, učiteljica in supervizorka. Izvajalka terapije z igro (RMPTI-Green streem). Dela kot socialna pedagoginja v osnovni šoli. Poleg individualnega dela z učenci, starši in učitelji na šoli in klienti zunaj šole, ima tudi izkušnje z delom s skupino – z učenci, njihovimi starši in učitelji z namenom napredovanja v profesionalnih in osebnih kompetencah. Je članica hrvaškega tima, ki razvija program kakovostne šole. Model kakovostne šole je model, v katerega verjame, zato si prizadeva širiti to idejo med učitelji in strokovnimi delavci, s katerimi dela, in jo vnašati tudi v širše okolje.

Ko molk ni/je zlato

Sobota, 26.10.2019, 09:00 – 10:30
Triglavska dvorana
(HRVAŠČINA)

Verjamem, da ima večina profesionalcev, ki se ukvarjajo s svetovanjem in psihoterapijo, v svoji izkušnji klienta, ki je tiho, odgovarja z da, ne, ne vem, ali pa govori tako malo, da ga je težko spoznati, odkriti njegov notranji svet in se povezati z njim.
V tej delavnici bom govorila o osebnih izkušnjah, svojem razumevanju takih klientov, razumevanju sebe ob njih, svojih prizadevanjih in poskusih ustvarjanja pogojev z namenom povečati možnosti, da bi klient razvil večje zaupanje in da bi ob tem, ko deli z mano informacije o sebi, zase našel smisel in dobro.

Jelena Bićanić

Psihoterapevtka RT z evropsko diplomo iz psihoterapije ECP, inštruktorica seniorka WGI in EIRT, učiteljica, trenerka in supervizorka klinične prakse z dolgoletnimi izkušnjami v vodenju skupin v procesu usposabljanja iz RT/TI in PRT. Pomembne izkušnje je pridobila tudi ob vodenju izobraževanj za učitelje, vzgojitelje, ravnatelje, strokovne delavce in druge zainteresirane z namenom napredovanja in opolnomočenja profesionalnih in osebnih kompetenc. Poleg dolgoletnega dela v šoli kot socialna pedagoginja je že več kot 20 let stalna sodelavka zasebnega psihološkega centra v Zagrebu, ki se ukvarja z zaščito duševnega zdravja otrok, staršev in odraslih.
Klienti v centru so posamezniki (odrasle osebe, najstniki) ali pari, ki pridejo zaradi različnih težav, hudo načetega življenjskega ravnovesja.


Resnica ali laž

Sobota, 26.10.2019, 09:00 – 10:30
Grajska dvorana
(HRVAŠČINA)

V vsakdanjem življenju in strokovnem delu se sprašujemo, ali oseba, s katero se pogovarjamo, laže ali govori resnico. Kaj je za nas resnica? Kaj naredimo za želeno komunikacijo? Kako izberemo informacije (in kakšne informacije) v zunanjem svetu, preden postanejo naša resnica? Kako to dojemanje dopolnjuje naše vrednote, znanje, prepričanja?
Na tej delavnici bomo skozi igro in zabavo poskušali najti odgovor na ta vprašanja in videti, kaj pomeni izraz resnica.

Jasna Sloković

Psihologinja in psihoterapevtka z evropsko diplomo iz psihoterapije. Trenutno dela na področju svetovanja in kot zunanja sodelavka psihoterapevtka v šolstvu v svetovalnih centrih v Pazinu in Buzetu. Teorijo izbire poučuje v izobraževanju (kot supervizorka) in drugih področjih življenja (starševstvo, zakon).


Kamišibaj v vzgoji in izobraževanju

Sobota, 26.10.2019, 09:00 – 10:30
Hotel  LOVEC dvorana 1

(SLOVENŠČINA)

Gledališče kamišibaj je pripovedovanje zgodb skozi ilustracijo na malem lesenem mobilnem odru. Delavnica je namenjena vsem, ki bi pri svojem delu želeli s kamišibajem skozi ilustrirano zgodbo s pravljico posredovati otrokom temeljna prepričanja teorije izbire; da smo ljudje notranje motivirana bitja, ki se vedemo v skladu s pomenom, ki ga pripisujemo drugim in okoliščinam in se vedemo skladno s tem.
Skozi pripovedovanje zgodbe otrok prejme sporočilo o tem, kaj lahko v določeni situaciji stori sam, da bi bolje poskrbel za svoje potrebe in s tem prevzel odgovornost za svoje dobro počutje. Udeleženci delavnice bodo imeli možnost izkusiti proces izdelave kamišibaja od osnovanja teme do njene predstavitve.

Mirjana Palčič Bubnič in Fulvia Grbac

Fulvia Grbac

Akademska slikarka, učiteljica prof. umetnosti na osnovni in srednji šoli z več kot 27 leti delovnih izkušenj. Končala je prvo fazo izobraževanja iz teorije izbire in realitetne terapije (RTC). Vodi različne umetniške delavnice za otroke, mladostnike in odrasle. Kot umetnica se ukvarja predvsem z grafiko. Za svoja likovna dela je bila večkrat nagrajena. Nagrajena je bila tudi za delo s kamišibajem, s katerim se ukvarja zadnje čase.
Članica, predsednica in soustanoviteljica različnih umetniških in kulturnih društev.

Mirjana Palčič Bubnič

Socialna delavka in psihoterapevtka z evropsko diplomo iz psihoterapije, supervizorka in inštruktorica teorije izbire in realitetne terapije, direktorica Evropskega inštituta za realitetno terapijo in članica učiteljskega zbora tega inštituta. Ima 25 let delovnih izkušenj v Centru za socialno delo Izola z osebami z različnimi težavami. Zadnjih 7 let ima zasebno psihoterapevtsko prakso. Je supervizorka z licenco socialne zbornice Slovenije ter coach.


Odprta vrata – ključ do povezanosti z učenci

Sobota, 26.10.2019, 11:00 – 12:30
Riklijeva dvorana
(SLOVENŠČINA)

V prvem delu delavnice bomo svetovalne delavke predstavile organiziranost in način dela ter dejavnosti v okviru šolske svetovalne službe. Delujemo v smeri povezovanja z učitelji, učenci in njihovimi starši ter tako prispevamo drobce k oblikovanju dobre šolske klime. Same o sebi pravimo, da smo raziskovalke, saj venomer raziskujemo svetove kvalitet učencev in njihova prepričanja ter poskušamo skupaj z učitelji zagotoviti take okoliščine, da bi se v šoli prav vsak učenec počutil dobro. Pri tem nam je v veliko oporo in osnovno vodilo pridobljeno znanje iz teorije izbire in sledenje merilom Glasserjeve kakovostne šole. V drugem delu bomo na posameznih primerih učencev prikazale, kako v okviru svetovalne službe in šole delujemo v skladu s teorijo izbire. Skupaj bomo razmišljali o poteh, ki so mogoče v obstoječem šolskem sistemu in ki ustvarjajo okolje, kjer je mogoč otrokov napredek, tako na njegovem učnem kot na osebnem nivoju.

Metka Čižmek

Pedagoginja, že 38 let zaposlena na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. Poleg svetovalnega dela opravlja analize počutja in klime na šoli. Teorija izbire je osnova pri njenem delu in sodelovanju z učenci, učitelji in starši.

Magdalena Tehovnik

Prof. defektologije. Po nekajletnih izkušnjah pri delu z otroki z lažjo, zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju je našla svoje mesto kot specialna pedagoginja na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. V pretežno individualno delo z učenci vpleta poznavanje teorije izbire in z upoštevanjem načel Glasserjeve kakovostne šole gradi odnose z učenci, učitelji in starši, na katerih temelji vse njeno delo.

Tina Verbančič

Socialna pedagoginja in socialna delavka z izkušnjami dela z otroki, mladostniki in starši. Več kot deset let je zaposlena v šolstvu, zadnjih osem let na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah.

Frustracija in zavestne izbire vedenja

Sobota, 26.10.2019, 11:00 – 12:30
Jezerska dvorana
(HRVAŠČINA)

Na delavnici boste dobili informacije o tem, kako razumemo frustracijo, teoretični okvir z vidika realitetne terapije in skozi prepričanja zunanje kontrole. Ukvarjali se bomo z našimi pričakovanji v situacijah, za katere se nam zdi, da so stresne, in raziskali, iz česa se pojavlja frustracija, kako jo razumemo in kakšno percepcijo izberemo, kadar frustriramo. Govorili bomo tudi o prepričanjih, ki stojijo za izbiro vedenja, in o tem, ali smo uravnoteženi ali ne. Upoštevali bomo namen takega izbranega vedenja in ga povezali z našimi izkušnjami.
Na delavnici boste imeli tudi priložnost izkusiti vaje mindfulness. Iz bogatih izkušenj predavateljice boste izvedeli, kako je mindfulness povezana s teorijo izbire. Na koncu delavnice bomo svoj prispevek ocenili z evalvacijskimi vprašanji.

Ana Ivančan

Socialna pedagoginja in rehabilitatorka, končala Izobraževalno-rehabilitacijsko fakulteto v Zagrebu. Pridobila je certifikata iz realitetne terapije in nevrolingvističnega programiranja (NLP) na master nivoju ter opravila osnovno izobraževanje o mindfulnessu. V realitetni terapiji ima status supervizorke, evropsko diplomo iz realitetne terapije – psihoterapije (EART) ter evropsko diplomo Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP) iz psihoterapije. Ukvarja se z individualnim in partnerskim svetovanjem, vodenjem skupin in izobraževanjem strokovnjakov. Trenutno dela kot izobraževalka, svetovalka in psihoterapevtka. Dolgoletne izkušnje je pridobila z delom v vzgojno-izobraževalnem sistemu z vodenjem treningov in izobraževanjem za učitelje, ravnatelje in svetovalne delavce. Je članica Društva za realitetno terapijo Hrvaške, učiteljskega tima WGI in učiteljskega zbora EIRT. V prostem času prakticira jogo, osredotočenost in se ukvarja z organsko pridelavo zelenjave.


Osebni razvoj

Sobota, 26.10.2019, 11:00 – 12:30
Triglavska dvorana
(HRVAŠČINA)

Udeleženci boste v delavnici delali na ozaveščanju svojih pričakovanj in lastnega vedenja pri delu s klientom. Osnova dela PRT in SRT je konstantna samopresoja tega, kar dela terapevt. To se zdi logično in razumljivo, a praksa kaže, da se ne vedemo tako. Vedemo se v skladu z našimi pričakovanji. V skladu s katerimi, boste odkrili sami.

Dubravka Stijačić

Prof. defektologije (socialna pedagoginja in izobraževalna rehabilitatorka), psihoterapevtka (PRT, SRT, ECP, učiteljica seniorka RT/TI); predsednica Društva za RT Hrvaške, predstavnica EART v vodstvu WGI.
Dolgoletne delovne izkušnje na področju duševnega zdravja na kliniki za psihiatrijo. Izkušnje pri delu z različnimi skupinami (skupinska psihoterapija, trening socialnih veščin za osebe s psihotičnimi motnjami, socialno-terapevtske skupine). Individualna psihoterapija z različnimi klienti. Dolgoletne izkušnje poučevanja realitetne terapije in teorije izbire.


Izguba in teorija izbire

Sobota, 26.10.2019, 11:00 – 12:30
Grajska dvorana
(BOSANŠČINA)

Predstavitev je namenjena vsem udeležencem. Skozi predstavitev bomo povezali izkušnje izgube s prepričanji teorije izbire. Če vemo, da vsaka oseba v življenju doživi izkušnjo izgube, ali vemo, kaj vse je izguba. Kako doživljamo in razumemo izgubo? Kako jo sprejmemo? Skozi katere faze gremo v usklajevanju z okoliščinami izgube? Kako se vedemo, kako se usklajujemo? Kako drugi avtorji pojasnjujejo izgubo in faze žalovanja po izgubi? Skozi predstavitev bodo prikazane različne izkušnje klientov, ki so doživeli izgubo, ter tudi osebna izkušnja upravljanja z občutkom izgube.

Aida Ganović

Psihoterapevtka RT z evropsko diplomo iz psihoterapije, supervizorka WGI in članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Od leta 1999 dela v individualnem in skupinskem svetovanju, od leta 2008 ima status supervizorke v procesu poučevanja teorije izbire. Že od ustanovitve Društva za realitetno terapijo v Bosni in Hercegovini je članica upravnega odbora. Končala je triletno izobraževanje Filozofija in metode psihodrame. Je avtorica nekaj člankov o neposrednem svetovalnem individualnem in skupinskem delu.


Spoznavanje teorije izbire z uporabo interakcijskih iger

Sobota, 26.10.2019, 14:00 – 15:30
Riklijeva dvorana
(SLOVENŠČINA)

V delavnici nameravava prikazati uporabnost interakcijskih igric (socialnih iger) pri učenju teorije izbire. Interakcijske igre se sicer splošno uporabljajo pri delu z različnimi skupinami in jih uporabljajo različni pristopi, z njimi pa se zasleduje različne namene, kot npr. povezovanje, socializacija, sodelovanje … Predvsem opazovanje lastnih občutij in dogajanja med posameznimi igrami in vodena analiza udeležencem omogoča prepoznavanje in ozaveščanje različnih vidikov teorije izbire, kot so namenskost vedenja, prepričanja, frustracije, celostno vedenje, svet kvalitet, potrebe ipd. Vaje lahko namensko uporabljamo v vseh oblikah izobraževanja iz teorije izbire (tudi pri raznih delavnicah za starše, otroke, v raznih drugih skupinah) z namenom, da z njihovo pomočjo udeleženci ponotranjajo posamezne koncepte teorije izbire.
V delavnici bova prikazala nekaj takih vaj in skupaj z udeleženci izvedla tudi analizo učinka vaje.

Darka Verbič in Miran Škerlj

Darka Verbič Dipl. univ. psihologinja in psihoterapevtka; z realitetno terapijo se ukvarja od leta 1995. Izpopolnjevala se je na vrsti izobraževanj. Od leta 2002 je članica učiteljskega zbora in poučuje v Sloveniji. V okviru psihoterapevtskega izobraževanja deluje kot učiteljica trenerka, supervizorka klinične prakse in terapevtka za osebno izkušnjo.
Največ terapevtskih izkušenj ima s problematiko odvisnosti od prepovedanih drog, vedenjskih, zakonskih, družinskih in vzgojnih težav. Ukvarja se tudi s pomočjo ob soočanju s hudimi boleznimi. Petnajst let je delala v zaporih v Kopru. V zadnjih desetih letih je njeno delo intenzivneje povezano s treningi učiteljev. Prav tako uči teorijo izbire na tečajih teorije izbire za vsakogar, katerih udeleženci bi radi izboljšali svoje odnose in psihološko kondicijo. Njene izkušnje zajemajo tako individualno kot tudi skupinsko psihoterapijo in svetovanje.

Miran Škerlj Prof. športa; prvo fazo izobraževanja iz teorije izbire in realitetne terapije je leta 2006 končal s certifikatom. Znanje je nadgrajeval v triletnem postcertifikatnem program in na različnih drugih treningih. Je član učiteljskega zbora EIRT. V okviru inštituta izvaja izobraževanje iz teorije izbire in realitetne terapije v Sloveniji na praktikumih v prvem letu izobraževanja in individualna ter partnerska svetovanja. Največ svetovalnih izkušenj ima na področju vzgoje, partnerstva in odvisnosti. Je profesor športa in je zaposlen kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v domu Burja v Seči.


Realitetna terapija in travma

Sobota, 26.10.2019, 14:00 – 15:30
Jezerska dvorana
(HRVAŠČINA)

V realitetni terapiji se ne ukvarjamo s travmo, ampak s travmatičnimi izkušnjami, na katere se klienti sklicujejo ob obisku psihoterapevta. Travma je enkraten dogodek, ki ga zaznamuje globoka frustracija. Je nekaj, kar je nepričakovano, na kar nismo pripravljeni in česar čas je omejen. Zaradi intenzivnosti doživljanja je poskus vzpostavljanja ravnovesja toliko zahtevnejši. Ko klient pride na terapijo, se sklicuje na travmatični dogodek, vendar ne gre le za časovno omejen dogodek iz preteklosti, ampak za travmatično izkušnjo, ki jo je poglabljal v času pred prihodom na terapijo. Po navadi od dogodka do obiska terapevta mine daljši čas, v katerem klient z namenom vzpostavljanja ravnovesja v življenju v resnici poglablja svojo frustracijo, tako da obuja spomine na travmatični dogodek, ob čemer mu dodaja pomen, ki ga dodatno onesrečuje. Neravnovesje, ki ga doživlja klient ni pogojeno s travmatičnim dogodkom iz preteklosti, ampak je obujanje spomina nanj znak, da v klientovem sedanjem življenju stvari ne potekajo tako kot bi rad. Z drugimi besedami: klientove težave so težave sedanjega trenutka in nezadovoljstva v življenju; na tej osnovi temelji njegovo prepričanje, da ni sam gospodar svojega življenja, ampak žrtev okoliščin, travmatični dogodek, ki ga izpostavlja, pa je dokaz, da je temu tako.

Boba Lojk

Psihoterapevtka RT z evropsko diplomo iz psihoterapije. Inštruktorica seniorka WGI in EIRT. Strokovna vodja Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Generalna sekretarka Evropske zveze za realitetno terapijo (EART). Že 36 let dela na področju svetovanja in od leta 1990 poučuje teorijo izbire in njene aplikacije na različnih področjih človeškega delovanja (svetovanje, poučevanje, vodenje). Je avtorica številnih člankov in soavtorica nekaj knjig.


Kreativnost v realitetni terapiji

Sobota, 26.10.2019, 14:00 – 15:30
Triglavska dvorana
(HRVAŠČINA)

Psihoterapevti so pogosto priča temni strani človeške ustvarjalnosti oz. različnih kreativnih vedenj, ki jih razvijajo njihovi klienti, in s katerimi dolgoročno poglabljajo svoje trpljenje. Po drugi strani pa računajo prav na ta klientov kreativni sistem kot na zaveznika v psihoterapiji.
Vendar: ali je le klientova kreativnost dovolj za kakovostno terapijo? Kaj pa, kadar klient ne zna ali ni pripravljen verbalizirati, kaj ga muči, ali ni sposoben uvideti svojega vedenja in predolgo vztraja v terapiji brez vidnega premika? Ali v takih primerih lahko tudi terapevtova ustvarjalnost postane zaveznik?
Na tej delavnici bomo raziskali, kako lahko terapevt na ustvarjalne načine vpliva na klientovo izraznost in kako lahko ustvarja kreativne okoliščine za klientove nove izbire in možnosti. Udeleženci delavnice bodo imeli priložnost razmišljati, v katero smer bi sami razvijali svojo terapevtsko ustvarjalnost.

Ivica Milanja

Psiholog in psihoterapevt (ECP). Petnajst let je delal v stroki v okviru šolskih, visokošolskih in drugih institucij ter v javnem sektorju. Nedavno je odprl zasebno psihoterapevtsko ordinacijo in uresničil željo po svobodi.


Kaj imata skupnega RIMAC in GLASSER?

Sobota, 26.10.2019, 14:00 – 15:30
Grajska dvorana
(HRVAŠČINA)

Rimac C-Two je trenutno najhitrejši električni avtomobil na svetu, izdeluje ga podjetje Rimac na Hrvaškem. Doseže hitrost 420 km/h – zaradi vgrajene omejitve, sicer bi vozil še hitreje.
V tem interaktivnem predavanju bomo raziskovali povezavo med tem tehnološkim čudom in Glasserjevimi idejami. Da bi pojasnil celostno vedenje, je Glasser uporabljal metaforo avtomobila, zato jo bomo tudi mi. Skozi razpravo in predstavitev bomo raziskali naše trenutno razumevanje teorije izbire, ga dopolnili z novimi raziskavami iz nevroznanosti, dodali nevrobiološka spoznanja in vse to sestavili v uporabno celoto, ker je razumevanje vedenja osnova našega dela.

Danko Butorac

Psiholog in psihoterapevt, zaposlen v Družinskem centru, državni svetovalnici v Senju. Ob vsakodnevnem svetovalnem delu s pari, posamezniki in skupinami je vključen v različne psihoedukacijske programe in vodi tudi družinsko mediacijo. Je supervizor Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Trenutno opravlja funkcijo predsednika Evropskega združenja za realitetno terapijo (EART).
Je srečno poročen in oče petih otrok.


Bodi ob meni, ne namesto mene!

Sobota, 26.10.2019, 14:00 – 15:30
Hotel  LOVEC dvorana 2

(HRVAŠČINA)

Kako razumem, kaj pomeni ustvarjati pogoje za klienta? Iz katerih prepričanj vstopam v odnos s klientom? Kako razumem pričakovanja, ki si jih postavljam v terapevtskem procesu? Katerim pričakovanim percepcijam v terapevtskem procesu želim slediti? S katerimi vedenji se usklajujem z namenom zniževanja lastne frustracije?
To izkustveno delavnico ponujava terapevtom in udeležencem izobraževanja, ki imajo izkušnjo klinične prakse; skozi proces samopresoje ponujava možnost oblikovanja idej o krepitvi lastnih psihoterapevtskih kompetenc.

Nikolina Essert

Psihologinja, psihoterapevtka RT in supervizorka WGI. Je članica HURT. Zaposlena je v lastni zasebni psihoterapevtski praksi. Deset let je kot strokovna delavka psihologinja delala v predšolski ustanovi. Prostovoljno dela v Centru BEA, centru za motnje hranjenja. Zadnjih deset let se ukvarja s področjem starševstva; vodi izkustvene in izobraževalne delavnice o starševstvu in tudi individualno svetuje staršem. Zadnjih pet let psihoterapevtsko dela z osebami, ki se borijo z motnjami hranjenja. Od leta 2017 vodi podporno skupino za adolescente z motnjami hranjenja. Od leta 2017 vodi tudi psihoterapevtsko skupino za osebe z motnjami hranjenja v Psihiatrični bolnici Sveti Ivan v Zagrebu.
Je poročena in mama treh deklic.

Marija Posavec

Zdravnica, psihoterapevtka RT in supervizorka WGI. Je vodja Centra za mladostnike, namenjenega svetovanju otrokom, mladostnikom in staršem. Je članica izvršnega odbora Hrvaške zbornice psihoterapevtov. Aktivno sodeluje v HURT. Večletne psihoterapevtske izkušnje je pridobila ob kontinuiranem delu s klienti, še posebej pa jo zanima sodelovalno vodenje.


Tvegan posel: cena, ki smo jo pripravljeni plačati, da nadaljujemo ali obtičimo

Sobota, 26.10.2019, 14:00 – 15:30
Hotel  LOVEC dvorana 1
(ANGLEŠČINA)

Ali ste kdaj razmišljali o procesu, ki se odvija, kadar tvegamo? Predvsem, kaj je to tveganje?

Naše razumevanje tveganja je: izbrano vedenje brez predhodnih izkušenj oziroma vedenje, za katero nimamo zagotovila, da bo učinkovito. Verjamemo, da je tveganje lahko zavedno ali avtomatizirano vedenje. V vsakem primeru gre za zmanjševanje frustracije, kakor smo jo razumeli.

Gledano izkustveno je življenje igra na srečo in tako bo tudi ostalo. Nič ni absolutno (gotovo), ker nimamo moči upravljanja z okoliščinami. Zagotovo pa življenje utripa v vsakem od nas in smrt je najbolj oddaljen del življenja; vmes pa so preteklost, sedanjost in prihodnost.

Pretekla vedenja so naša osebna zgodovina, naše življenjske izkušnje. Že z naslednjim izborom vedenja pa izbiramo, kaj bomo storili z našo zgodovino.

Kot človeška bitja ne maramo neznanega in ne poznamo prihodnosti; da bi zmanjšali frustracijo, ki nastaja ob tem, črpamo iz preteklih izkušenj, spoznanih kot dobre izkušnje, in jih poskušamo uporabiti v novih okoliščinah, ker (spet) pričakujemo dober izid. V trenutku odločitve (izbire vedenja) namreč dober izid postane zagotovilo, ker smo nekoč že izbrano vedenje spoznali kot nekaj, kar deluje, zato uporabimo isto vedenje tudi v sedanjosti (ponovno).

Kaj pa se zgodi, če nam ne uspe? Takrat doživimo poglobitev frustracije. Takrat se nam postavi vprašanje: kako uporabiti vedenje iz preteklih izkušenj v sedanjem trenutku.

Ob samopresoji imamo najmanj dve izbiri: 1. izbor že uporabljenega vedenja (pozicija žrtve, zunanja kontrola), 2. izbor vedenja, ki temelji na razumevanju, da lahko izberemo drugače in da nismo žrtve okoliščin, torej imamo moč ustvarjanja nove realnosti (opolnomočenje/TI).

Razumemo, da kar koli počnemo, je pravzaprav tveganje (tudi, ko menimo, da igramo varno igro), ker ne moremo nadzorovati posledic in vedenja drugih. Z drugimi besedami: vedno tvegamo, ker ne moremo vedeti, kakšen bo izid in ali bo v skladu z našimi pričakovanji. Prav percepcija (prepričanja ZK ali TI) in pomen, ki ga pripisujemo tveganju ali igranju na sigurno, bosta vplivala na izid naših trenutnih in prihodnjih izbir, ker je tveganje celostno vedenje.

Cilj delavnice je nadgraditi razumevanje tveganja skozi izkustveno učenje v jeziku TI; tudi nadgraditi razumevanje vloge tveganja v našem življenju, v stalnem iskanju kakovosti in zadovoljstva.

Sharon Caruana Vella

Registrirana psihologinja, ki zadnjih 15 let dela na Malti v privatnem in javnem sektorju. V začetku jo je najbolj zanimala sodna psihologija, zadnjih nekaj let širi svoje zanimanje na področje razvoja preventive in krizne pomoči. Trenutno je študentka v izobraževanju 5. letnika realitetne terapije. Je ena od ustanoviteljev društva za realitetno terapijo ART-M in trenutna predsednica.
Je strastna zagovornica zabavnega in kakovostnega učnega okolja in išče načine za aktualiziranje tega področja z namenom razvijanja alternative tradicionalnemu izobraževalnemu sistemu zlasti v smislu uporabe naravnega okolja.
Kadar je le mogoče, se vključuje v prostovoljske delovne skupine v nevladnem sektorju, da bi se informirala o storitvenih in intervencijskih potrebah na terenu.
Je srečno poročena, mati veselega dekletca.

Deborah Attard

Svetovalka, zaposlena na ministrstvu za izobraževanje na Malti.

Diplomirala je na področju znanosti in svetovanja na univerzi v Edinburgu in končala podiplomski študij klinične supervizije na univerzi Derbyshire. Je podpredsednica malteškega društva za RT. Kot svetovalka zadnjih deset let dela v glavnem z otroki, mladostniki, pari in družinami na področjih preventive in krizne pomoči. Trenutno je študentka v izobraževanju 5. letnika realitetne terapije. Ima osemletne izkušnje pri delu z mladostniki, društvi mladih prostovoljcev, tudi v storitvah za migrante in z otroki migrantov.
Rada poje, izdeluje nakit, kuha in se povezuje.


Delujem, kakor si ukažem

Sobota, 26.10.2019, 16:00 – 17:30
Riklijeva dvorana
(SLOVENŠČINA)

Ob kreiranju vrednostnega sistema, ki je za vsakogar od nas unikaten del našega prav tako unikatnega sveta kakovosti, osvojimo tudi načine, na katere v konkretnih situacijah realiziramo svoja prepričanja, vrednote, moralne norme … Aktivno komponento našega celostnega vedenja vodijo notranji ukazi ali notranja navodila. To so naše maksime, nekakšni imperativi, ki nam pomagajo pri učinkoviti akciji, včasih pa so tudi vir naših notranjih konfliktov. Prepoznavanje notranjih navodil je ključno v procesu svetovanja. Delavnica je povabilo k ozaveščanju notranjih navodil skozi lastno izkušnjo pri delu v parih in igrah vlog. Prepoznavali bomo naša lastna notranja navodila in jih formulirali.

Ruben Belina

Spec. fizikalnega izobraževanja, končuje edukacijo za svetovalca TI in RT. Več kot 30 let zaposlen na gimnaziji kot učitelj fizike.


Del nikoli ne more biti zdrav, če ni zdrava celota (Platon)

Sobota, 26.10.2019, 16:00 – 17:30
Jezerska dvorana
(SLOVENŠČINA)

Govorili bomo o biomedicinskem in biopsihosocialnem modelu bolezni ter kontinuumu zdravja in bolezni.
Na delavnici bomo imeli možnost spregovoriti o lastni izkušnji bolezni in skušali razumeti sebe iz perspektive teorije izbire. Kako je zaznava bolezni povezana s svetom kvalitete? Kakšna so naša prepričanja in kaj pričakujemo? Kako razumemo simptomatiko in kako samozdravljenje? Iskali bomo načine, kako najti zase pogoje za uravnoteženo in polno življenje, usklajeno s težavnimi okoliščinami.

Nina Vene

Zdravnica, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, vključena v izobraževanje za pridobitev naziva učitelj TI. Dela kot zdravnica specialistka interne/kardiovaskularne medicine. Ima dolgoletne izkušnje svetovanja in ozaveščanja pomena zdravega življenjskega sloga v preprečevanju in zdravljenju kroničnih bolezni.


Pepelka

Sobota, 26.10.2019, 16:00 – 17:30
Triglavska dvorana
(HRVAŠČINA)

Delavnica je namenjena mladostnikom in kot izziv tudi vsem ostalim, ki želijo ozavestiti svoj svet vrednot in pričakovanj, ki jih imajo do bodočega, ali če so že poročeni, do trenutnega partnerja.
Glede na izkušnje pri vsakdanjem delu smo opazile, da se vse več mladih parov razide/razveže zaradi nepremostljivih razlik. V teh odnosih se zaznavajo kot nesrečne in vidijo rešitev v begu iz zveze/zakona.
Na delavnici bomo preučili te nepremostljive razlike skozi svoj svet kakovosti in tako poskusili razumeti, katera prepričanja so podlaga našemu vedenju in kje v procesu odraščanja smo pridobili ta vedenjski vzorec (npr. ob idealiziranju pravljic, ki smo jih poslušali/gledali kot otroci).

Namen delavnice je ozavestiti pričakovanja, s katerimi se zasužnjujemo, medtem ko čakamo, da se pojavi princ, ali pa kdaj bo ta, ki ga že imamo, postal želeni princ. S spoznavanjem sebe, svojih prepričanj si lahko omogočimo kakovostnejše življenje.

Delavnica omogoča delo na nivoju osebne rasti in opolnomočenju ter krepitev samozavesti. Z ozaveščanjem nerealnih pričakovanj do sebe in drugih se lahko naučimo, kako se zbližati in ob tem ostati avtentičen.
Delavnica ponuja možnost odgovorov na vprašanja: kdo verjame v pravljice in zakaj verjame vanje; kako da se pravljice ne uresničujejo v realnosti; kdo naj bi prišel, da me osreči. Udeleženci bodo na delavnici imeli možnost spoznati, kako nas naša pričakovanja in percepcija (dojemanje) pripeljejo do frustracije.

Ankica Baković

Psihologinja, psihoterapevtka, vodja Centra za duševno zdravje v Zdravstvenem domu Livno, vodja centra neurofeedback v BiH. Terapevtka neurofeedbacka z edukacijo v Kanadi in doktorica družboslovnih znanosti z izkušnjo predavanja na filozofski fakulteti vseučilišča v Mostarju. Kot učiteljica Evropskega inštituta za realitetno psihoterapijo poučuje teorijo izbire v izobraževanju. Je ustanoviteljica in predsednica Društva za realitetno psihoterapijo v BiH. V okviru edukacije za psihoterapevtko je končala choacing. Vodi svetovalnico za osebe s težavami v duševnem zdravju v Livnu in center neurofeedback v Sarajevu, Mostarju in Banjaluki. Aktivno se ukvarja s širjenjem realitetne terapije v BiH prek radijskih in televizijskih oddaj o psihologiji človeka in psihoterapevtskem delu z ljudmi.

Ljubica Krišto

Mag. zdarvstvene nege, praktikantka 4. letnika. V zdravstvenem sistemu zaposlena več kot 15 let; od leta 2011 dela v Centru za duševno zdravje v Zdravstvenem domu Livno. Dela v svetovalnici za osebe s težavami v duševnem zdravju v Livnu. Je certificirana trenerka na področju duševnega zdravja za FBiH. Izkušnje pri vodenju ljudi je dobila s številnimi vlogami v svoji primarni instituciji ter tudi kot zunanja sodelavka drugih institucij. Pri vsakodnevnem delu dobiva izkušnje z vodenjem TI fokus skupin, katerih udeleženci so uporabniki nevladnih organizacij z namenom dviga kakovosti duševnega zdravja posameznika. V izobraževanje je vključena od leta 2015; leta 2018 je končala tudi choice choching. Aktivno dela na promociji in preventivi duševnega zdravja v BiH.

Dominika Anić

Dipl. predšolske vzgoje, trenutno vodi vrtec Sv. Klara v Belem Polju pri Mostarju. Z dvajsetletnimi izkušnjami in izobrazbo iz realitetne psihoterapije ponuja inovativni pristop v razumevanju otroka in družine. Že več let vodi duhovne vaje in ima izkušnje tudi z duhovno meditacijo. V predavanjih, ki jih na povabilo pripravlja po celi BiH, daje poseben poudarek realitetni terapiji.


Psihoterapevt znastvenik?

Sobota, 26.10.2019, 16:00 – 17:30
Grajska dvorana
(HRVAŠČINA)

Vsebina delavnice je zrasla na vprašanjih, ki sta si jih neredko postavljali tudi avtorici, in se glasita: kdo je psihoterapevt, znanstvenik v praksi oz. kdo sem jaz v tej vlogi.
Prepričani v učinkovitost teorije izbire in pomembnosti pridobivanja informacij od udeležencev v psihoterapiji in njenem procesu, spodbujeni z radovednostjo in znanstveno utemeljenim pristopom, sva želeli prepoznati in razumeti to kompleksno vlogo.
Na tej poti so nama koristila pridobljena znanja in spoznavanje možnosti, ki jih ponujajo posamezne vrste raziskovanja v psihoterapiji. Kar sva se naučili, želiva predstaviti tudi drugim; področje psihoterapevtskih raziskav z relativno malo dosežki je še premalo raziskano področje in hkrati neizbežno izvir informacij in novih (spo)znanj.

V delavnici bova seznanili udeležence z različnimi vrstami raziskav v psihoterapiji, prikazali sodobne trende in prispevke znanstvenega pristopa v psihoterapiji. Predstavljeni bodo prispevki k metaanalizi, prispevki, povezani z vključitvijo raziskav, nastalih z razvojem instrumentov za testiranje terapevtskih procesov, instrumentov, povezanih z uvajanjem modelov za spremljanje in instrumentov za kvalitativne metodologije.

Poseben poudarek delavnice bo na etičnem, epigenetskem in epistemološkem okvirju raziskovanja v psihoterapiji. Udeleženci bodo v manjših skupinah imeli možnost ozaveščanja vloge psihoterapevta znanstvenika v praksi in dobiti vpogled v konkretne primere psihoterapevtskih raziskav.

Mirta Vranko

Mag. socialne pedagogike in psihoterapevtka ECP z desetletnimi izkušnjami pri delu na Kliniki za psihiatrijo Vrapče. Študentka doktorskega študija na Izobraževalno-rehabilitacijski fakulteti na temo Znanost preventive in spodbujanje duševnega zdravja; piše doktorsko disertacijo. Kot zunanja sodelavka dela v številnih organizacijah v javnem sektorju.

Irena Velimirović

Mag. socialne pedagogike, zaposlena na Kliniki za psihiatrijo pri kliničnem bolnišničnem centru Reka. Prav tako kot zunanja sodelavka poučuje na Pedagoški fakulteti v Zagrebu. Je študentka doktorskega študija na temo Znanost preventive in spodbujanje duševnega zdravja; piše doktorsko disertacijo.

web accessibility
sl_SISI
en_GBEN hrHR sl_SISI