Etika v realitetni terapiji
Delavnica je namenjena poglabljanju in izkustvenemu preverjanju vsebine, ki je bila podana v uvodnem predavanju ‘Etika v psihoterapiji’, tokrat iz teoretičnega okvirja realitetne terapije. Lotili se bomo vprašanja etičnih standardov v kontekstu odnosa terapevta in klienta, negotovosti in dilem, s katerimi se srečujemo v praksi, podelili izkušnje in preverili svoje razumevanje.
Ruben Belina
Diplomirani inženir fizike z opravljeno specializacijo iz fizikalnega izobraževanja. Ima 35 let izkušenj s poučevanjem v srednjih šolah in gimnaziji. V šoli dela tudi kot mentor in inštruktor programa ‘Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov’. Opravil je 4-letno edukacijo iz teorije izbire na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo (EIRT) in zaključil 9. 12. 2020 z mednarodnim certifikatom usposobljenosti za svetovalca realitetne terapije. Kot supervizor dela v 1. letniku na EIRT. Imel je več prispevkov na Dnevih Leona Lojka, izvaja pa tudi delavnice iz teorije izbire v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Vesna Pahor
Magistrica kemijskega izobraževanja, ki se poklicno udejstvuje kot profesorica na gimnaziji. Teorijo izbire implementira pri svojem delu od leta 2011, tako pri poučevanju kot pri individualnih razgovorih z dijaki, pri pogovorih s starši ter pri delu s kolegi učitelji. Je soavtorica in izvajalka programov za profesionalno strokovno usposabljanje delavcev v vzgoji in izobraževanju ‘Kako kot učitelj poskrbeti zase in s tem ustvariti spodbudno učno klimo’ in ‘Z uspešnim reševanjem problemov do večjega zadovoljstva v učiteljskem poklicu’. Program poteka pod okriljem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki ga izvaja kot 8-urno delavnico za učitelje. Vodi tudi 50 urni tečaj Teorija izbire za vsakogar, ki je program Evropskega inštituta za realitetno terapijo in je namenjen širši populaciji. Je tudi članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Kot svetovalka realitetne terapije je članica Društva za realitetno terapijo Slovenije (DRTS) in Evropske zveze za psihoterapijo (EAP).
Barbara Krnc
Univ. dipl. pedagoginja in sociologinja, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije in coach. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo, soustanoviteljica zavoda. V okviru učiteljskega zbora deluje kot učitelj-trener v aplikativnih programih, v psihoterapevtskem izobraževanju pa kot supervizor klinične prakse in terapevt za osebno izkušnjo. Največ terapevtskih izkušenj ima s problematiko duševnega zdravja in povezano s področjem družinskih, partnerskih, vzgojnih težav, odvisnosti ter psihosomatike. Zadnjih 14 let ima svojo zasebno psihoterapevtsko prakso v Kopru. Pred tem se je kalila pri delu v šolstvu in zavodu za prestajanje kazni zapora.
Janko Bras
Defektolog, socialni delavec in psihoterapevt, inštruktor na Inštitutu William Glasser Interantional in član učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo, v okviru katerega deluje kot učitelj-trener, supervizor psihosocialne in psihoterapevtske prakse ter psihoterapevt za (edukativno) osebno izkušnjo psihoterapije. Na področju varovanja duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči deluje skoraj 40 let. Od leta 2006 vodi zasebno svetovalno in psihoterapevtsko prakso ter izvaja supervizijo strokovnega dela za strokovne delavce in sodelavce v različnih vladnih, nevladnih in zasebnih organizacijah ter podjetjih na področju socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja
Tatjana Gadže Okić
Zdravnica, specialistka šolske medicine, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Ima dolgoletne izkušnje pri delu z dijaki, študenti in starši v Mladinskem centru.
Branka Anđukić
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, WGI supervizorka, članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Ima dolgoletne izkušnje pri skupinskem in individualnem delu (institucije in NVO) z ženskami in otroki (družinsko in vojno nasilje), že več kot 20 let dela v družinski in partnerski svetovalnici Modri telefon.
Marina Stanković Gjuretek
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, učiteljica in supervizorka. Je zdravnica, specialistka javnega zdravja, zaposlena v svetovalnici Centra za preprečevanje odvisnosti in varovanje duševnega zdravja na Zavodu za javno zdravje.
Živana Stegić-Ivas
Učiteljica, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in Hrvaškega združenja za realitetno terapijo (HURT), basic inštruktorica WGI z dolgoletnimi izkušnjami pri poučevanju udeležencev v TI/RT izobraževanju. Ima izkušnje z delom na različnih področjih, predvsem na področju izobraževanja. S psihoterapijo in svetovanjem se ukvarja od leta 2009. Od takrat je v sodelovanju z društvi in ustanovami ter v zasebni praksi nabirala izkušnje na različnih področjih težav, s katerimi se ljudje srečujejo v življenju in v različnih odnosih.
Marijana Barišić
Psihologinja, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije in članica učiteljskega sveta Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Zaposlena je v podjetju, ki se ukvarja z varnostjo in varstvom pri delu, kjer kot strokovnjakinja za varstvo pri delu izvaja psihološko oceno škodljivosti in tveganja na delovnem mestu. V društvu Center za svetovanje, izobraževanje in raziskovanje Cognitio ponuja storitve individualnega, partnerskega in zakonskega svetovanja strankam vseh starosti in z različnimi težavami.
Maja Perić
Psihologinja, psihoterapevtka realitetne terapije in članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Od leta 2016 je zaposlena na Zavodu za zaposlovanje Mostar kot psihologinja, trenerka in svetovalka. Ponuja storitve individualne in skupinske terapije v več svetovalnih centrih v Mostarju.
Dubravka Stijačić
RT/TI učiteljica, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), inštruktorica seniorka na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo, supervizorka, mentorica ter osebna terapevtka. Ima dolgoletne izkušnje v psihiatriji kot vodja Centra za psihosocialne metode zdravljenja. Vodila je izobraževanja iz socialnih veščin, skupinske in individualne psihoterapije z osebami z različnimi psihiatričnimi diagnozami. Je predsednica Hrvaškega združenja za realitetno terapijo (HURT).
Jelena Bićanić
Diplomirala iz socialne pedagogike na Fakulteti za edukacijsko rehabilitacijo v Zagrebu. Je psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo (ECP), supervizorka, inštruktorica ter članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Od leta 1993 kot učiteljica na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo in Hrvaškem združenju za realitetno terapijo poučuje teorijo izbire in njeno uporabo na različnih področjih človekovega življenja. Zaposlena je v zasebnem Psihološkem centru, kjer se ukvarja z individualnim in partnerskim svetovanjem, skupinsko psihoterapijo ter individualno in skupinsko supervizijo.
Marija Posavec
Psihoterapevtka in TI/RT supervizor. Dela kot specialistka šolske medicine in je vodja Mladinske svetovalnice za otroke, mlade in starše. Je članica upravnega odbora Hrvaške zbornice psihoterapevtov in redno sodeluje pri dejavnostih Hrvaškega združenja za realitetno terapijo. Ima dolgoletne izkušnje s psihoterapijo. Področje, ki jo najbolj zanima, je vodilni management.
s. Marinela Delonga
Redovnica, ki dela kot učiteljica verouka na osnovni šoli. Že 22 let poučuje teorijo izbire, osem let je učitelj-supervizor WGI. Teorija izbire je del njenega življenja na vseh področjih, kjer deluje (šola, zbor, fokusna skupina), kjer izpričuje svoja prepričanja. Moto, po katerem živi, je »Skromna ljubezen je tista, ki premika svet«.
Jezik, govor in pogovor v realitetni terapiji
Delavnica je namenjena poglabljanju in izkustvenemu preverjanju vsebine, ki je bila podana v uvodnem predavanju ‘Pomen jezika, govora in pogovora v realitetni terapiji’. Udeleženci bodo preko vprašanj in različnih vaj imeli možnost preveriti svoje razumevanje, podeliti izkušnje in samopresojati lastno napredovanje.
Ruben Belina
Diplomirani inženir fizike z opravljeno specializacijo iz fizikalnega izobraževanja. Ima 35 let izkušenj s poučevanjem v srednjih šolah in gimnaziji. V šoli dela tudi kot mentor in inštruktor programa ‘Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov’. Opravil je 4-letno edukacijo iz teorije izbire na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo (EIRT) in zaključil 9. 12. 2020 z mednarodnim certifikatom usposobljenosti za svetovalca realitetne terapije. Kot supervizor dela v 1. letniku na EIRT. Imel je več prispevkov na Dnevih Leona Lojka, izvaja pa tudi delavnice iz teorije izbire v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Vesna Pahor
Magistrica kemijskega izobraževanja, ki se poklicno udejstvuje kot profesorica na gimnaziji. Teorijo izbire implementira pri svojem delu od leta 2011, tako pri poučevanju kot pri individualnih razgovorih z dijaki, pri pogovorih s starši ter pri delu s kolegi učitelji. Je soavtorica in izvajalka programov za profesionalno strokovno usposabljanje delavcev v vzgoji in izobraževanju ‘Kako kot učitelj poskrbeti zase in s tem ustvariti spodbudno učno klimo’ in ‘Z uspešnim reševanjem problemov do večjega zadovoljstva v učiteljskem poklicu’. Program poteka pod okriljem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki ga izvaja kot 8-urno delavnico za učitelje. Vodi tudi 50 urni tečaj Teorija izbire za vsakogar, ki je program Evropskega inštituta za realitetno terapijo in je namenjen širši populaciji. Je tudi članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Kot svetovalka realitetne terapije je članica Društva za realitetno terapijo Slovenije (DRTS) in Evropske zveze za psihoterapijo (EAP).
Ksenija Centa
Psihologinja, psihoterapevtka od leta 2009 in imetnica Evropskega certifikata psihoterapije od leta 2011. Po 11 letih dela na Zavodu za zaposlovanje je bila 17 let zaposlena v Zdravstvenem domu Celje kot psihologinja na področju duševnega zdravja otrok in mladine, nekaj let delno tudi na Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Sodelovala je z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje kot spletna svetovalka mladostnikom in kot psihoterapevtka odraslim. Od leta 2009 do 2020 je imela še popoldansko zasebno prakso, ki je od leta 2021 njena redna polna zaposlitev. Ponuja individualno psihoterapijo, psihoterapijo za pare in družine ter skupinsko supervizijo za učitelje v šolah. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in izvajalka izobraževanja, supervizije in učne terapije.
Mirjana Palčič Bubnič
Socialna delavka in psihoterapevtka z evropsko diplomo iz psihoterapije. Je supervizorka in inštruktorica teorije izbire in realitetne terapije ter direktorica Evropskega inštituta za realitetno terapijo in članica učiteljskega zbora tega inštituta. Ima 25 let delovnih izkušenj na Centru za socialno delo Izola z osebami z različnimi težavami. Zadnjih 13 let ima zasebno psihoterapevtsko prakso. Je supervizorka z licenco socialne zbornice Slovenije ter coach.
Denise Vojvoda Scrobe
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, WGI supervizorka in članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Zaposlena je v sistemu socialnega varstva, kjer se ukvarja s svetovanjem predvsem otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, partnerskim svetovanjem ter kot zunanja sodelavka – psihoterapevtka v svetovalnici Down Center v Puli. Kot supervizorka poučuje teorijo izbire v izobraževanju, pri čemer se osredotoča na različna življenjska področja – starševstvo, zakon, vzgoja.
Marijana Rajčević Kazalac
Psihologinja od 2007, redno zaposlena v Svetovalnici za otroke, mladino, zakon in družino v Poreču. Od leta 2019 je psihoterapevtka realitetne terapije, je tudi supervizorka WGI in EIRT ter članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo.
S. Dominika Anica Anić
Psihoterapevtka pod supervizijo in kandidatka za članico učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. V svojem dolgoletnem vzgojnem delu z otroki in starši posreduje prepričanja TI. Vodi predavanja in delavnice za fokusne skupine, starše, učitelje, vzgojitelje, mladino in družine. V svojem delovanju povezuje prepričanja TI s krščanskim oznanjevanjem vesele novice odrešenja vsakega človeka. Vodi tečaje kontemplacije, na katerih aktivno uporablja orodja, pridobljena z implementacijo TI prepričanj. Sodeluje z mediji, vključno z govornimi, radijskimi in televizijskimi ter elektronskimi mediji, kjer obravnavajo različne teme, povezane s pomenom človekovega bivanja. Vodi duhovni center Bishop fra Paškal Buconjić v Potocih pri Mostarju.
Davor Apostolovski
Psiholog, realitetni psihoterapevt z evropsko diplomo iz psihoterapije in senior inštruktor WGI. Delovne izkušnje je pridobival v sistemu socialnega varstva in delu v nevladnih organizacijah, povezanih s socialno problematiko izgnancev, otrok in mladine. Deloval je tudi kot psiholog v zdravstvu in izobraževanju. Trenutno dela kot šolski psiholog. Deluje tudi kot psihoterapevt in svetovalec. Vodi tečaje kakovostnega starševstva ter izobraževanja in usposabljanja na področju kreativnega razmišljanja. Je član in soustanovitelj več nevladnih organizacij, katerih delo je namenjeno otrokom in mladim. Je inovator in avtor velikega števila didaktičnih iger in igrač.
Štefanija Prosenjak Žumbar
Socialna pedagoginja, psihoterapevtka in izvajalka začetnega intenzivnega treninga RT. Strokovne izkušnje je pridobivala v sistemu socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja pri delu z otroki in mladostniki z vedenjskimi motnjami, v sistemu policije pa pri delu na področju kazenskopravnega varstva otrok in nasilja v družini. Trenutno dela kot psihoterapevt v Svetovalnici za otroke, zakonce in družino in v svetovalnici Kluba obolelih za rakom dojke ter kot vodja programa psihosocialne obravnave povzročiteljev nasilja v družini. Vodi tudi tečaje priprave na zakon in se ukvarja s preprečevanjem odvisniških vedenj in vedenjskih motenj. Je članica nevladnih organizacij, katerih delo je usmerjeno v pomoč ljudem v različnih stiskah.
Jasna Sloković
Psihologinja, učiteljica Evropskega inštituta za realitetno terapijo in psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP). Del svojega poklicnega življenja deluje v izobraževanju, ukvarja se s svetovanjem in kot zunanja sodelavka – psihoterapevtka deluje tudi v mestnih svetovalnicah v Pazinu in Buzetu. Kot supervizorka poučuje teorijo izbire na različnih življenjskih področjih – starševstvo, zakon, vzgoja.
Asja Palinić Cvitanović
Zdravnica, psihoterapevtka realitetne terapije z evropskim certifikatom iz psihoterapije (ECP). Ima 38 let izkušenj pri svetovanju in delu s šolskimi otroki in njihovimi starši, zakonci in veterani, pa tudi z osebami z odvisnostmi in psihičnimi težavami. Od leta 2002 predava Teorijo izbire in njeno uporabo na različnih področjih človekovega delovanja (svetovanje, poučevanje, vodenje). Aktivno je sodelovala na številnih hrvaških in evropskih kongresih, konferencah in seminarjih.
Bosiljka Boba Lojk
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije. Je inštruktorica seniorka EIRT in WGI, strokovna vodja Evropskega inštituta za realitetno terapijo in generalna sekretarka Evropske zveze za realitetno terapijo (EART). Že štiri desetletja dela na področju svetovanja ter od leta 1990 poučuje teorijo izbire in njene aplikacije na različnih področjih človeškega delovanja (svetovanje, poučevanje, vodenje). Skupaj z možem Leonom je vzpostavila petletni študij za doseganje naziva psihoterapevt realitetne terapije, kot tudi štiriletni študij za doseganje naziva svetovalec realitetne terapije. Je avtorica številnih člankov in soavtorica nekaj knjig.
Irena Krajcar Kokalj
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), senior inštruktorica WGI. Večino svojega poklicnega življenja je posvetila sistemu socialnega varstva. Zadnjih petnajst let je zaposlena v Družinskem centru v Puli, kjer vsakodnevno izvaja individualna, partnerska in družinska svetovanja. Teorijo izbire poučuje v izobraževanju kot supervizor in inštruktor ter z organizacijo in izvedbo delavnic za otroke, mladino, starše in druge skupine.
Dubravka Hrovatič
Univ. dipl. socialna delavka in psihoterapevtka realitetne terapije z evropskim certifikatom za psihoterapijo s 30 letnimi izkušnjami dela na področju socialne varnosti. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in izvaja programe izobraževanja, supervizije in poučevanja Teorije izbire. Je supervizorka, z licenco Socialne zbornice Slovenije za supervizijo na področju socialnega varstva in insideout coach z licenco Akademije izbire. Nudi individualno, skupinsko in partnersko psihoterapijo.
Sem spirala ali ravna črta?
Kaj v jeziku teorije izbire pomeni izraz rast in razvoj? Ali naš razvoj poteka po linearni poti ali pa po spiralni? Se strinjamo, ko rečemo, da je frustracija gonilo našega razvoja in ker nenehno zaznavamo razlike med pričakovano in izbrano zaznavo, se dejansko nenehno razvijamo? Ali gojimo to zavedanje nenehno tako pri sebi kot pri ljudeh, s katerimi živimo in delamo? Skozi naše izkušnje razvijamo splošna navodila v specifična in ta so tista, po katerih se medsebojno razlikujemo kot edinstvena človeška bitja. Z vsakim novim načinom usklajevanja našega organizma z zunanjim svetom spreminjamo svoja navodila in lahko prepoznamo razvoj tako pri sebi kot pri drugih. S spreminjanjem naših specifičnih navodil se spremeni tudi naša zaznava, s tem pa tudi naše celotno vedenje. S stalnim ozaveščanjem tega in razumevanjem, da se enako dogaja tudi pri drugih, odpiramo prostor za boljše razumevanje sebe in drugih ter se usmerjamo k ideji o pomembnosti vseživljenjskega učenja, saj ugotavljamo, da se rast in razvoj nikoli ne prekineta.
Katarina Rana Gluhan
Socialna pedagoginja, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, od leta 2015 je zaposlena kot vodja Probacijskega urada Dubrovnik, kjer se srečuje z ljudmi, ki kažejo različne težave v psihičnem delovanju. Nenehno se izpopolnjuje na krajših in daljših izobraževanjih, ki jih organizira Ministrstvo za pravosodje in upravo, nekatera so financirana v okviru evropskih projektov. Dosedanje delovne izkušnje je pridobivala kot strokovna sodelavka v osnovni šoli in vrtcu ter je aktivno sodelovala pri delu društva Obzorje, ki se ukvarja s promocijo in varovanjem duševnega zdravja.
Martina Dumančić Vranješ
Profesorica socialne pedagogike, diplomirala je na Edukacijsko-rehabilitacijski fakulteti Univerze v Zagrebu, smer vedenjske motnje. Od končanega študija je zaposlena kot strokovna sodelavka na OŠ Marina Držića v Dubrovniku. Leta 2017 je napredovala v naziv mentorice. Je vodja Okrožnega strokovnega sveta za preventivne programe osnovnih, srednjih šol in dijaških domov Dubrovniško-neretvanske županije. Aktivno sodeluje pri izobraževanju učiteljev, strokovnih sodelavcev in pomočnikov na okrožni in državni ravni. Bila je mentorica študentom Edukacijsko-rehabilitacijske fakultete ter študentom Pedagoškega študija pri predmetu Zgodnja socialno pedagoška intervencija. Je članica komisije za ocenjevanje kakovosti programov/projektov združenj civilnega sektorja Dubrovniško-neretvanske županije. Je članica Hrvaškega združenja za realitetno terapijo (HURT) in učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Leta 2022 je pridobila certifikat za psihoterapevtko realitetne terapije.
Fiziologija prepričanj
Na delavnici bodo predstavljeni: fiziologija organizma, koncepti homeostaze in homeoreze ter pozitivne in negativne povratne zanke kot zaščitnega mehanizma za ohranjanje homeostaze in homeoreze. Pojasnili bomo pojem patofiziologije ter opisali patofiziološke procese in njihov nastanek. Preko povezave s celostnim vedenjem bomo naredili vzporednice z miselnimi procesi in prepričanji ter pojasnili delovanje organizma ob razvoju stresnega vedenja in pri dolgotrajnem stresu.
Mateja Kopsa Sobota
Leta 2007 je diplomirala na Medicinskem fakulteti Univerze v Rijeki, leta 2019 je zaključila specializacijo iz šolske in univerzitetne medicine ter leta 2020 zaključila izobraževanje iz realitetne terapije in pridobila naziv psihoterapevtka realitetne terapije (ECP). Je članica Hrvaške zdravniške zbornice, Hrvaške zbornice psihoterapevtov in Hrvaškega združenja za realitetno terapijo (HURT). Ima stalno klinično prakso v okviru svojega svetovalnega dela s starši otrok in mladostnikov v ambulanti za šolsko in univerzitetno medicino Zavoda za javno zdravje Zagrebačke županije. Od leta 2010 se nenehno izpopolnjuje na področju duševnega zdravja kot aktivna udeleženka različnih izobraževalnih delavnic, kongresov, dejavnosti, programov in seminarjev povezanih z duševnim zdravjem. Od leta 2021 je vodja (3P izobraževalka) psihoedukativnih delavnic ‘Pomozi Da’, namenjenih ozaveščanju o duševnem zdravju vzgojno-izobraževalnih delavcev, v okviru projekta ‘Živeti zdravo’ Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo.
Danko Butorac
Psiholog in psihoterapevt, trenutno je zaposlen v Družinskem centru – svetovalni službi, ki jo financira država, v Senju na Hrvaškem. V svoji vsakodnevni praksi dela s posamezniki, pari, družinami in skupinami. Kot član učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo sodeluje pri izvajanju izobraževalnih programov kot supervizor in učitelj teorije izbire. Je predsednik Evropskega združenja za realitetno terapijo (EART). Je srečno poročen in oče petih čudovitih otrok.
Povezanost prepričanj, zaznave in aktivnosti
Na delavnici bomo imeli priložnost ozavestiti procese spreminjanja celostnega vedenja skozi spreminjanje prepričanj, zaznav in aktivnosti. Udeležencem bomo ponudili zgodbo, na podlagi katere bomo analizirali celostno vedenje likov, s poudarkom na posameznih značilnostih celostnega vedenja, razumevanju frustracije in načinih usklajevanja. Iz vloge terapevta bodo imeli udeleženci možnost ozavestiti svoje vloge iz »trikotnika« prepričanj zunanjega nadzora v odnosu s klientom, razumeti njegove frustracije in vedenje, načine usklajevanja s klientom izhajajoč iz PZN prepričanj, kot tudi ozavestiti proces osebnega spreminjanja zaznav in vlog s sprejemanjem TI prepričanj.
Mirjana Zećirević
Je profesorica psihologije in angleščine, psihoterapevtka realitetne terapije s certifikatom EAP, članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in Hrvaškega združenja za realitetno terapijo ter seniorka inštruktorica WGI z dolgoletnimi izkušnjami pri poučevanju študentov TI/RT. Ima izkušnje na različnih področjih uporabne psihologije, predvsem mladoletniškega prestopništva, družinskih in partnerskih razmerij, profesionalne rehabilitacije, razvoja kompetenc in upravljanja s človeškimi viri in ima dolgoletne izkušnje na področju psihoterapije in svetovanja osebam, ki se soočajo z različnimi težavami osebnega, partnerskega in poklicnega delovanja.
Leandra Miletić Činić
Je zdravnica, specializirana za šolsko medicino, terapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP) ter članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in Hrvaškega združenja za realitetno terapijo. Prav tako je supervizorka pri WGI. Sodeluje v izobraževanju TI/RT, superviziji in osebni terapiji. Zaposlena je na Inštitutu za javno zdravje Dr. Andrija Štampar v Zagrebu ter v svetovalnici za motnje hranjenja in debelost. Kot šolska zdravnica ima že dolgoletne izkušnje pri delu z otroki, mladostniki in starši. V okviru psihoterapevtskega dela se ukvarja z različnimi mentalnimi in psihosomatskimi boleznimi ter težavami. Poleg tega deluje v osebni zasebni praksi za psihoterapijo in svetovanje.
Ko se Kata/Fata sprehaja po trikotniku
Delavnica je namenjena edukantom drugega letnika. Na delavnici bomo v manjših skupinah delali z odlomki iz vsebin, ki so jih klienti podali med terapevtskimi seansami. Naloga edukantov v majhnih skupinah je, da iz posredovanih odlomkov klientovih zgodb opredelijo prepričanja, vedenja, vloge in načine, kako so se klienti usklajevali z okoliščinami v svojem življenju. Ob koncu delavnice bo vsaka manjša skupina veliki skupini predstavila glavne točke razprave v mali skupini, drugi edukanti pa bodo imeli možnost postavljati vprašanja ali dodajati svoje misli.
Aida Ganović
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropskim certifikatom iz psihoterapije (ECP), WGI supervizorka in članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Od leta 1999 ima izkušnje z individualnim in skupinskim svetovalnim delom, od leta 2008 pa ima status supervizorke v procesu poučevanja Teorije izbire. Od ustanovitve Društva za realitetno terapijo Bosne in Hercegovine je članica upravnega odbora društva. Zaključila je triletno izobraževanje Filozofija in metode psihodrame. Je avtorica več člankov o neposrednem svetovanju, individualnem in skupinskem delu.
Moja navodila za uporabo
Naša specifična navodila, ki smo jih v skrbi zase razvijali skozi življenje in vgrajevali v svoj notranji svet, so osnova za naše sedanje vedenje. Pogosto se teh navodil niti ne zavedamo, pa vendar ravno skozi ta gledamo sebe in druge oz. zunanji svet, v katerem se uresničujemo. Ob tem pa vse prevečkrat pozabljamo, da imajo tudi drugi svoja navodila kako skrbeti zase in da ta niso enaka našim. Skozi vaje in delo v skupini bomo raziskovali in spoznavali svoje ideje, preko katerih se uresničujemo v različnih vlogah (npr. v vlogi edukanta/člana skupine/sodelavca).
Tadeja Rajk
Socialna delavka, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), supervizorka – učiteljica teorije izbire in realitetne terapije ter članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo, supervizorka z licenco Socialne zbornice Slovenije. Več kot petnajst let je aktivna oz. zaposlena na področju socialnega varstva in sodeluje s posamezniki z različnimi osebnimi težavami, duševnimi stiskami in težavami v odnosih ter s posamezniki, ki si želijo izboljšati kakovost svojega življenja. Ima zasebno psihoterapevtsko prakso, izvaja individualno in partnersko psihoterapijo (osebno in online) v Ljubljani.
Petra Cvek
Univ. dipl. pedagoginja, smer andragogika, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije in HSE Coach. Ima zasebno psihoterapevtsko prakso in izvaja izobraževanja ter individualno in partnersko psihoterapijo po spletu in osebno v Šentjurju pri Celju. Sodeluje s posamezniki, ki se soočajo z različnimi osebnimi težavami, težavami v odnosih in duševnimi stiskami. Pri svojem delu združuje realitetno terapijo z drugimi načini samopomoči: NLP, HSE in Brainspotting.
SUPERVIZIJA – iz prakse za prakso
Supervizija je metoda refleksije, ki pomaga strokovnjaku ohraniti in razvijati profesionalnost in osebnostne potenciale. Na delavnici bomo naše posamezne izkušnje skušali povezati s teorijo izbire in drugimi subjektivnimi pogledi skozi Kolbov krog. Izkušnje, ki bi si jih pobliže pogledali, naj bi se na tokratni delavnici navezovale na implicitne teorije iz našega delovnega področja. Pogovor pa bo tekel tudi o tem, kako skrbeti za svoj osebni in profesionalni razvoj s pomočjo supervizije.
Darja Matičetova
Univerzitetna diplomirana pedagoginja in psihologinja. Njene poklicne izkušnje segajo od predšolske vzgoje do srednje šole v vlogi svetovalke in učiteljice psihologije. Bila je tudi vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Logatec in svetovalka v koprskem svetovalnem centru. Je supervizorka WGI, psihoterapevtka z evropsko diplomo in specializantka Specialističnega študija supervizije Pedagoške fakultete v Ljubljani. Sedaj je upokojena, še vedno pa deluje na supervizijskem in psihoterapevtskem področju.
Zamera kot poskus uveljavljanja svojega prav.
In kaj sedaj?
In kaj sedaj?
Glagol zameriti predstavlja neprijetno počutje, ki si ga ustvarimo s pomen, ki ga pripišemo določeni informaciji drugega, namenjeni nam. Ko določeno vedenje prepoznavamo kot odvzem pravice, svobode, ljubezni itd. pogostokrat iz trenutnega občutka nemoči razvijemo zamero do določene osebe. Zamera je namensko vedenje v funkciji opozarjanja nase, na svoja specifična navodila kaj je za nas dobro in tega nismo bili deležni. Prej kot se zavedamo namenskosti doživljanja zamere, prej si ustvarimo možnost, da jo ne poglabljamo in se začnemo zanimati, kaj nam drugi s svojo informacijo hoče povedati. Na delavnici se bomo zameri posvetili v konkretnih situacijah v svojem osebnem in profesionalnem življenju, saj je dolgotrajno doživljanje zamere vezano na naša prepričanja, da se človek odziva na vedenja drugih.
Mirjana Palčič Bubnič
Socialna delavka in psihoterapevtka z evropsko diplomo iz psihoterapije. Je supervizorka in inštruktorica teorije izbire in realitetne terapije ter direktorica Evropskega inštituta za realitetno terapijo in članica učiteljskega zbora tega inštituta. Ima 25 let delovnih izkušenj na Centru za socialno delo Izola z osebami z različnimi težavami. Zadnjih 13 let ima zasebno psihoterapevtsko prakso. Je supervizorka z licenco socialne zbornice Slovenije ter coach.
Socialni atom – moj življenjski kontekst
Čeprav smo kot zaprt sistem avtonomni, za svoje preživetje potrebujemo okolico in druge ljudi. Drugi ljudje nam omogočajo, da preko različnih vlog, ki jih razvijamo tekom življenja, zadovoljimo svoje potrebe. Življenjski kontekst posameznika je sestavljen iz družinskega, poklicnega in osebnega kroga, v katerih je odnos z drugimi primarni način zadovoljevanja potreb. Več vlog pomeni večjo socialno mrežo in večjo možnost za doseganje ravnotežja. Delavnica je izkustvena, preko vodenih vaj bodo udeleženci izdelali svoj socialni atom in raziskali mrežo relevantnih odnosov, ki jih vzpostavljajo s pomembnimi drugimi. Raziskali bodo socialno povezanost, kakovost odnosov in spremembe v odnosih.
Cvita Vasilij Studak
Socialna pedagoginja, psihoterapevtka realitetne terapije z evropskim certifikatom iz psihoterapije (ECP), supervizorka WGI, članica Evropskega inštituta za realitetno terapijo in Hrvaškega združenja za realitetno terapijo. 15 let dela v socialnih službah z otroki in mladostniki z vedenjskimi motnjami ter z njihovimi starši. Ima dolgoletne izkušnje s psihoterapijo za osebe z motnjami hranjenja. Kot članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo sodeluje pri izvajanju izobraževalnih programov, superviziji in osebnih učnih terapiji. Je poročena in mati dveh fantov.
Mirjana Belavić
Psihoterapevtka realitetne terapije, psihologinja z izkušnjami dela na področju izobraževanja in socialnega varstva. Kot zunanja sodelavka je vključena v projekte več društev, kjer izvaja individualna svetovanja in skupinske delavnice. Je žena enemu možu, mati treh otrok in snaha tašči na dvorišču.
Povezovalna vedenja v odnosu do sebe
Na delavnici bomo preko lastnih primerov in izkušenj iz življenja iskali odgovore na sledeči vprašanji: kako udeleženci razumejo povezovalne navade v odnosih: sprejemanje, spoštovanje, razumevanje, poslušanje, zaupanje, spodbujanje, usklajevanje-pogajanje o razlikah ter kaj pomeni sprejemanje, spoštovanje, razumevanje, poslušanje, zaupanje, spodbujanje, usklajevanje do sebe. Spregovorili bomo tudi o temah: sprejemanje in spoštovanje – naše moči in šibkosti; zaupanje vase – navodila in sposobnosti; razumevanje in poslušanje – orodja teorije izbire, prepričanja; kako si dajemo spodbudo, kako in s čim se usklajujemo. Na delavnici bomo preko razprav, vaj in deljenja izkušenj ozaveščali, kako lahko povezovalne navade prakticiramo v odnosu do sebe.
Ljiljana Šupraha
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, inštruktorica WGI. Dvaintrideset let dela z otroki in mladostniki z motnjami v vedenju, od leta 2003 poučuje teorijo izbire in njene aplikacije na različnih področjih človekovega delovanja (svetovanje, poučevanje, coaching). Sodeluje z nevladno organizacijo Beli krog kot svetovalka za žrtve kaznivih dejanj in je vodja psihosocialne obravnave storilcev nasilja v družini.
Zakaj osamljenost boli?
Delavnica se začne z interpretacijo razlike med pojmoma samost in osamljenost s pomočjo terminologije teorije izbire in nevrobiološke interpretacije bolečine osamljenosti, kar bo pojasnjeno z izkustvenimi primeri predavateljice. Sledi izkustveno preverjanje udeležencev v skupinah TI, med katerim bodo ozavestili svoje zaznave situacij, v katerih so imeli izbrano zaznavo osamljenosti, ne pa tudi samosti, in situacij, v katerih so se zaznali kot sami, ne pa tudi osamljeni. Kako razumejo tako izbrane percepcije? Kakšne so pričakovane predstave? Sledijo primeri iz klinične prakse, ko so te zaznave prepoznali. Kako so razumeli takrat in s čim bi se soočili danes? Kako proizvajamo bolečino? Kako vse ozaveščeno ponuditi klientu? Na koncu bodo udeleženci lahko predstavili svoje dileme in samopresojo z vprašanji: Kaj sem se naučil o sebi? Katero novo področje dela sem odkril? Kako ga bom uporabljal pri delu s klienti?
Asja Palinić Cvitanović
Zdravnica, psihoterapevtka realitetne terapije z evropskim certifikatom iz psihoterapije (ECP). Ima 38 let izkušenj pri svetovanju in delu s šolskimi otroki in njihovimi starši, zakonci in veterani, pa tudi z osebami z odvisnostmi in psihičnimi težavami. Od leta 2002 predava Teorijo izbire in njeno uporabo na različnih področjih človekovega delovanja (svetovanje, poučevanje, vodenje). Aktivno je sodelovala na številnih hrvaških in evropskih kongresih, konferencah in seminarjih.
Resnica ali laž
V vsakdanjem življenju in pri poklicnem delu se včasih sprašujemo, ali sogovornik govori resnico ali laže? Kaj je resnica za nas? Kaj naredimo za želeno komunikacijo? Kako izberemo informacije v zunanjem svetu (in katere te informacije so), preden postanejo naša resnica? Kako naše vrednote, znanje, prepričanja dopolnjujejo to zaznavo? Na delavnici bomo skozi igro in zabavo poskušali najti odgovor na ta vprašanja in videti, kaj pomeni izraz resnica.
Jasna Sloković
Psihologinja, učiteljica Evropskega inštituta za realitetno terapijo in psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP). Del svojega poklicnega življenja deluje v izobraževanju, ukvarja se s svetovanjem in kot zunanji sodelavec-psihoterapevt, trenutno v mestnih svetovalnicah v Pazinu in Buzetu. Teorijo izbire poučuje skozi izobraževanje kot supervizor, in to na različnih življenjskih področjih – starševstvo, zakon, vzgoja.
Kakšna okoliščina sem za skupino
Na izkustveni delavnici bomo poskušali odgovoriti na vprašanja: kdaj skupina postane skupina in od česa je odvisen njen nastanek, kako z deljenjem intimnosti dosežem dolgotrajnejše zadovoljstvo, ali spremljamo znake drugih članov skupine, s katerimi povedo, kako se počutijo ob nas in čemu je to pomembno?
Nikolina Essert
Psihologinja, psihoterapevtka realitetne terapije, EIRT supervizorka, članica Evropskega inštituta za realitetno terapijo in Hrvaškega združenja za realitetno terapijo. Zaposlena je v lastni zasebni psihoterapevtski praksi. Dela s posamezniki, pari, pa tudi s posamezniki, ki želijo izboljšati svoj odnos z drugimi. Ima izkušnje z vodenjem psihoterapevtskih skupin. Zadnjih 7 let je delala z ljudmi, ki imajo motnje hranjenja. Desetletja je delala v vrtcu kot psihologinja. Ima dolgoletne izkušnje na področju starševstva, ki jih je pridobila preko izkustvenih in izobraževalnih delavnic ter individualnega svetovanja staršem. Bila je tudi tajnik Psihoterapevtske zbornice Hrvaške (2019.-2022.)
Samomorilni klienti v RT
Ob samomorilnem vedenju kot kreativnem načinu organizma za končanje dolgotrajne frustracije se psihoterapevti pogosto soočajo z različnimi etičnimi in postopkovnimi vprašanji. Ker je zelo očitno, da gre za življenje klienta in skrb za osebe, ki so klientu blizu, si strokovnjaki pogosto zadajo nemogočo nalogo – rešiti življenje, zaščititi osebo. V tem smislu je izjemno pomembno, da se usposobimo za oceno tveganja samomora pri klientu in storimo vse, kar je v moči strokovnjaka in za kar imamo pooblastila, da lahko svoje delo opravimo kakovostno in profesionalno. Skozi diskusijo v majhnih skupinah in plenarnih razpravah se bomo ukvarjali s temi vprašanji.
Danko Butorac
Psiholog in psihoterapevt, trenutno je zaposlen v Družinskem centru – svetovalni službi, ki jo financira država, v Senju na Hrvaškem. V svoji vsakodnevni praksi dela s posamezniki, pari, družinami in skupinami. Kot član učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo sodeluje pri izvajanju izobraževalnih programov kot supervizor in učitelj teorije izbire. Je predsednik Evropskega združenja za realitetno terapijo (EART). Je srečno poročen in oče petih čudovitih otrok.
Supervizija
dr. sc. Ankica Baković
Psihologinja, psihoterapevtka, vodja in ustanoviteljica Neurofeedback centra v BiH. Kot učiteljica Evropskega inštituta za realitetno psihoterapijo poučuje teorijo izbire v izobraževanju, je ustanoviteljica in predsednica Društva za realitetno psihoterapijo v BiH. V okviru edukacije za psihoterapevtko je končala tudi choacing. Vodi svetovalnico za osebe s težavami v duševnem zdravju in Neurofeedback centre v Sarajevu, Mostarju Zenici, Livnu in Banjaluki. Aktivno se ukvarja s širjenjem realitetne terapije v BiH v radijskih in televizijskih oddajah o psihologiji človeka in psihoterapevtskem delu z ljudmi.
Aida Ganović
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropskim certifikatom iz psihoterapije (ECP), WGI supervizorka in članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Od leta 1999 ima izkušnje z individualnim in skupinskim svetovalnim delom, od leta 2008 pa ima status supervizorke v procesu poučevanja Teorije izbire. Od ustanovitve Društva za realitetno terapijo Bosne in Hercegovine je članica upravnega odbora društva. Zaključila je triletno izobraževanje Filozofija in metode psihodrame. Je avtorica več člankov o neposrednem svetovanju, individualnem in skupinskem delu.
Jelena Bićanić
Diplomirala iz socialne pedagogike na Fakulteti za edukacijsko rehabilitacijo v Zagrebu. Je psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo (ECP), supervizorka, inštruktorica ter članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Od leta 1993 kot učiteljica na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo in Hrvaškem združenju za realitetno terapijo poučuje teorijo izbire in njeno uporabo na različnih področjih človekovega življenja. Zaposlena je v zasebnem Psihološkem centru, kjer se ukvarja z individualnim in partnerskim svetovanjem, skupinsko psihoterapijo ter individualno in skupinsko supervizijo.
Kdo pravi, da moram?
V delavnici bomo preko lastnih primerov ozaveščali svoje delovanje ob navodilih, v katera so vključena moranja (po slovarju knjižnega jezika: nujnost, siljenje). Pričakovanja neprestano svobodno oblikujemo. Skozi analizo si bomo odgovorili, ali so realna ali nerealna, ko vključujemo besedico moram. Poigrali se bomo še z drugimi oblikami miselnih vzorcev, s katerimi kreiramo pričakovano in izbrano zaznavo. Z njimi si lahko omogočamo, da frustracije ne poglabljamo.
Nina Vene
Zdravnica, psihoterapevtka realitetne terapije. Deluje kot zdravnica, specialistka interne in kardiovaskularne medicine. Izvaja psihoterapijo za kliente z duševnimi in psihosomatskimi motnjami in svetovanje, ki je posebej namenjeno zdravljenju stisk kroničnih bolezni in kroničnih bolečin. Ima tudi dolgoletne izkušnje s svetovanjem in ozaveščanjem o zdravem načinu življenja pri preprečevanju kroničnih bolezni sodobne družbe. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo.
Olga Lilija Hribernik
Profesorica pedagogike in sociologije, psihoterapevtka realitetne terapije z evropskim certifikatom iz psihoterapije (ECP) in specialistka za supervizijo. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in supervizorka WGI. V Društvu za realitetno terapijo Slovenije vodi supervizijo za certificirane iz RT in TI. Zaposlena je bila v Zavodu za prestajanje kazni zapora za mladoletnike v Celju. Večino svetovalno terapevtskih izkušenj ima pri delu s posamezniki in skupinami s težavami družbeno nesprejemljivega vedenja, težavami z zasvojenostjo, prilagoditvenimi težavami zaradi odvzema prostosti, s psihosomatskimi motnjami, s samomorilnimi težnjami, s težavami pri vzgoji in s partnerskimi odnosi. Ima izkušnje z vodenjem, usposabljanjem in supervizijo strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Od leta 2017 je aktivna upokojenka.
Jaz ob tebi, ko je težko
Na delavnici bomo raziskovali naša doživljanja, ko je bilo nekomu, ki nam je blizu, težko – ko gre pri drugem za dogajanja (npr. bolezen, psihične težave, odvisnosti, učne in vedenjske težave itd.), ki zadevajo tudi nas, a niso pod našim neposrednim nadzorom. Navadno bi bil v taki situaciji naš prvi odziv priskočiti na pomoč, kot si jo mi zamišljamo. Namen delavnice je preko deljenja in razumevanja osebne izkušnje in svojega celostnega vedenja, spoznati kaj pomeni slišati/razumeti drugega in sebe, kako razmejevati in kako se uskladiti v takih okoliščinah, ne da bi vstopali v vloge reševalca/preganjalca/žrtve. Kaj torej v resnici pomeni stati ob strani nam bližnji osebi, ki je v težavah?
Darka Verbič
Univerzitetna diplomirana psihologinja, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, inštruktorica Inštituta Williama Glasserja, ZDA, članica učiteljskega zbora. Z realitetno terapijo se ukvarja od leta 1995. V okviru Evropskega inštituta za realitetno terapijo trenutno izvaja učno terapijo. Največ izkušenj ima z razreševanjem težav odvisnosti od prepovedanih drog, vedenjskih, zakonskih, družinskih, vzgojnih težav ter s klienti z različnimi težavami v duševnem zdravju. Ukvarja se tudi s pomočjo klientom ob soočanju s hudimi boleznimi. Njene izkušnje zajemajo tako individualno kot tudi skupinsko psihoterapijo in svetovanje. Je upokojena, a še vedno aktivna.
O kom govorim, ko govorim o klientu
O kom in o čem govorim, ko govorim o klientu je delavnica, na kateri bomo skozi vaje in diskusijo poskušali prispevati k procesu ozaveščanja »kontaminiranosti« terapevta s subjektivnimi izkušnjami, prepričanji in preverjati vrednost in pomen supervizije za terapevta.
Ksenija Centa
Psihologinja, psihoterapevtka od leta 2009 in imetnica Evropskega certifikata psihoterapije od leta 2011. Po 11 letih dela na Zavodu za zaposlovanje je bila 17 let zaposlena v Zdravstvenem domu Celje kot psihologinja na področju duševnega zdravja otrok in mladine, nekaj let delno tudi na Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Sodelovala je z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje kot spletna svetovalka mladostnikom in kot psihoterapevtka odraslim. Od leta 2009 do 2020 je imela še popoldansko zasebno prakso, ki je od leta 2021 njena redna polna zaposlitev. Ponuja individualno psihoterapijo, psihoterapijo za pare in družine ter skupinsko supervizijo za učitelje v šolah. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in izvajalka izobraževanja, supervizije in učne terapije.
Dubravka Hrovatič
Univ. dipl. socialna delavka in psihoterapevtka realitetne terapije z evropskim certifikatom za psihoterapijo s 30 letnimi izkušnjami dela na področju socialne varnosti. Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in izvaja programe izobraževanja, supervizije in poučevanja Teorije izbire. Je supervizorka, z licenco Socialne zbornice Slovenije za supervizijo na področju socialnega varstva in insideout coach z licenco Akademije izbire. Nudi individualno, skupinsko in partnersko psihoterapijo.
Umetnost usklajevanja
Ko zaznamo frustracijo, mobiliziramo vse svoje potenciale, da jo zmanjšamo – poskušamo se uskladiti in vzpostaviti ravnovesje s seboj in okoljem. Kako razumemo uskladitev skozi prepričanja teorije izbire? Na kakšne načine se usklajujemo in vzpostavljamo ravnovesje v svojih osebnih in poklicnih vlogah? V katerih okoliščinah in v katerih vlogah se najtežje usklajujemo? Se usklajujemo in o(ne)srečujemo? Kaj to pove o naših prepričanjih? Na delavnici bomo imeli priložnost raziskati svoje načine usklajevanja in vzpostavljanja ravnovesja ter ozavestiti prepričanja, ki so v jedru našega delovanja.
Irena Krajcar Kokalj
Psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), senior inštruktorica WGI. Večino svojega poklicnega življenja je posvetila sistemu socialnega varstva. Zadnjih petnajst let je zaposlena v Družinskem centru v Puli, kjer vsakodnevno izvaja individualna, partnerska in družinska svetovanja. Teorijo izbire poučuje v izobraževanju kot supervizor in inštruktor ter z organizacijo in izvedbo delavnic za otroke, mladino, starše in druge skupine.
Izkušnje dela z osebo, ki ima diagnozo psihoza shizofrenija
Na delavnici bo prikazano dolgoletno psihoterapevtsko delo z osebo z diagnozo paranoidna shizofrenija, razumevanje klientovih težav in predavateljičin pristop kot realitetne psihoterapevtke.
Dubravka Stijačić
RT/TI učiteljica, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP), inštruktorica seniorka na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo, supervizorka, mentorica ter osebna terapevtka. Ima dolgoletne izkušnje v psihiatriji kot vodja Centra za psihosocialne metode zdravljenja. Vodila je izobraževanja iz socialnih veščin, skupinske in individualne psihoterapije z osebami z različnimi psihiatričnimi diagnozami. Je predsednica Hrvaškega združenja za realitetno terapijo (HURT).
Jaz v skupini
Delavnica je namenjena poglabljanju in izkustvenemu preverjanju razumevanja prepričanj teorije izbire skozi skupinsko delo, kako razumemo skupino in kakšen je njen pomen. Skupinska izkušnja je temeljna človekova izkušnja (družina, socializacija, identiteta). Naše izobraževanje poteka v skupini, saj je skupina zelo pomemben in koristen poligon za učenje preko izmenjave znanj in izkušenj ter spremljanje in samopresojanje osebne rasti in razvoja vsakega člana skupine. Udeleženci delavnice bodo imeli možnost preveriti svoje razumevanje skupine, svoj položaj v skupini, deliti svoje izkušnje in samopresojati svoj napredek.
Živana Stegić-Ivas
Učiteljica, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo in Hrvaškega združenja za realitetno terapijo (HURT), basic inštruktorica WGI z dolgoletnimi izkušnjami pri poučevanju udeležencev v TI/RT izobraževanju. Ima izkušnje z delom na različnih področjih, predvsem na področju izobraževanja. S psihoterapijo in svetovanjem se ukvarja od leta 2009. Od takrat je v sodelovanju z društvi in ustanovami ter v zasebni praksi nabirala izkušnje na različnih področjih težav, s katerimi se ljudje srečujejo v življenju in v različnih odnosih.